Poznavalci politike o tem, koliko s svojo covid politiko tvega koalicija in koliko stranke KUL-a s podpisom povolilnega sodelovanja

Si je z zaostrovanjem pogoja PCT in celo poskusom uvedbe PC v državno upravo koalicija, oziroma predvsem pomladni dvojček, načel podporo v lastni, sicer zvesti volilni bazi? Ali pa bodo s pospešitvijo cepljenja, ki jo je tak pristop prinesel, tako v zdravstvenem kot političnem smislu, koristi na dolgi rok prevladale?

Kaj pa posamezne stranke opozicije KUL - ali Sporazum o povolilnem sodelovanju koristi res vsem štirim ali enim bolj, drugim manj? Ali katera izmed njih s takšno zavezo celo precej izgublja?

S tovrstnimi vprašanji smo se, ob rednem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, obrnili na sodelujoče poznavalce slovenskega političnega dogajanja.



Vlada je s širjenjem PCT pogoja praktično na vsa področja javnega življenja, predvsem pa s poskusom uvedbe "zgolj" PC pogoja v državni upravi, razjezila precej državljanov, ki imajo problem z zaupanjem zdravniški stroki, da koristi cepljenja odtehtajo morebitne stranske učinke. In število "korona skeptikov" je v Sloveniji, kot vemo, precej nad evropskim povprečjem.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da PCT pogoj sicer ima večinsko podporo prebivalstva, a zagovorniki in nasprotniki se tokrat ne delijo striktno po politični liniji. Resda je nasprotnikov pogoja več med volivci levih strank, a glasovi, da gre za nesprejemljivi pristop prisile, prihajajo tudi iz jedrne baze obeh pomladnih strank.

Da je Janša pripravljen kritiko s svoje strani požreti, da nekako vendarle dvigne povprečje precepljenosti prebivalstva in se izogne preobremenjenim bolnišnicam ter presežnim smrtim, smo na Domovini že komentirali.

Tokrat pa nas je zanimala presoja posledic tovrstne vladne politike s strani komentatorjev in analitikov, sodelujočih v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti politikov.

Vlada si politično škodi

Večina poznavalcev politike meni, da bo trenutna politika stranke na področju omejevanja koronavirusa za koalicijske stranke imela škodljive politične posledice. Razlikujejo pa se v stališču, ali je imela pravzaprav kakšno izbiro.

Med bolj kritičnimi do pristopa vlade k omejevanju pandemije je voditelj oddaje Faktor na TV3, Aljuš Pertinač. "Vlada je pri obvladovanju epidemije popolnoma izgubila kompas. Namesto, da bi postopoma vračala osebno svobodo in življenje v normalo, grozi in sili ljudi v cepljenje, ki ga razume kot popolnoma administrativen, ne pa medicinski ukrep," pravi.

Prvi politični analitik med slovenskimi blogerji, Sašo Ornik, meni, da bo vedno večje nasprotovanje ukrepom imelo negativne posledice za stranke vladne koalicije. "Sredini protesti kažejo, da se je v Sloveniji nabrala kar velika množica nezadovoljnežev in če jih bo komu uspelo politično mobilizirati, bo imel na volitvah lepe možnosti," ocenjuje.

Ornik sicer poudarja, da vlada tukaj nima veliko manevrskega prostora. Zanj pa je pravo vprašanje, koliko tega nezadovoljstva bo uspela izkoristiti opozicija, saj je jasno, da bi sama, če bi bila na oblasti, sprejemala dokaj podobne ukrepe.

"Dvomim, da ima vlada na voljo kakšen zelo drugačen pristop kot PC(T) pogoj, saj ne gre za kakšno posebno inovativno javno politiko, ampak za politiko, ki jo uporabljajo tudi mnoge druge države v Evropski uniji," v podobni smeri razmišlja dr. Miro Haček. "Se pa je vlada odločila za uveljavitev pogoja PC v državni upravi, kar pa je zaostritev politike PC(T), kjer bi se pa morda dalo uporabiti tudi kakšne druge motivacijske mehanizme za prepričevanje zaposlenih k cepljenju," še meni profesor s FDV.

Notranjepolitični novinar Radia Ognjišče, Alen Salihović, ocenjuje, da bodo koalicijske stranke deležne negativnih posledice predvsem zaradi tega, ker večinski mediji že ves čas poudarjajo, še preden je določeno, da gre za sporne ukrepe. "In ko večina govori in ponavlja laži, je stanje pač takšno, kot je," karikira. Če bi večina spoštovala minimalne ukrepe za zajezitev virusa in ne vsega polemizirala, se po njegovem prepričanju o zaostrovanju ukrepov sploh ne bi pogovarjali.

Bojan Požar vidi obe plati medalje: "Verjetno škodljive in koristne hkrati, je pa to predvsem odvisno od tega, kdaj bodo volitve in kdaj se bo končala ta epidemija."

Dolgoročno uravnoteženje sedanjega negativnega ljudskega sentimenta upošteva tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič: "Menim, da se bodo do pomladi pokazali pozitivni učinki teh ukrepov."

Sporazum o povolilnem sodelovanju najbolj koristi Levici in najbolj škodi SD-ju

Sodelujoči poznavalci politike pa so se še posebej razpisali o koristnih in škodljivih posledicah z velikim medijskim pompom pospremljenega podpisa Sporazuma o povolilnem sodelovanju za posamezne stranke podpisnice.

Njihove ocene so pokazale, da največ koristi podpisa sporazumu pripisujejo Levici in LMŠ-ju, hkrati jih relativna večina meni, da sporazum škodi levemu bloku kot celoti, velika večina pa, da škodi Socialnim demokratom.

"Sporazum koristi LMŠ, ki mu strmo pada podpora in mu grozi, da ga po volitvah ne bo več v parlamentu, najbolj pa škodi SD, ki bi se morala vzpostaviti kot edina resna alternativa/korektiv SDS, namesto tega pa je ujeta v nebulotični četverček, ki ga skoraj v celoti obvladuje Šarec," misli večine povzema Aljuš Pertinač.

Za dr. Mira Hačka je podpis tako splošnega sporazuma o povolilnem sodelovanju osem mesecev pred volitvami, pri čemer se podpisnice ne zavežejo k predvolilnemu sodelovanju, kjer bodo šle na nož ena proti drugi, saj zmagovalec volitev znotraj KUL vendarle dobi potencialno glavno nagrado (mandatarstvo), vsaj nenavaden, če ne tudi kaj drugega.

"Je pa eden od temeljev sporazuma (izključevanje drugače mislečih iz trenutne vladne koalicije) zavržen in vsaj za edino resno in tradicionalno stranko znotraj KUL (SD) tudi škodljiv, saj bi se ravno SD morala zavedati, da je ravno s sodelovanjem preko ideoloških meja leta 2008 uspela edinkrat doslej pridobiti mandatarstvo," ocenjuje doktor politologije.

Nadalje poudarja, da tudi če bi KUL koalicija uspela, bo morala dokazati, da se je iz časa Šarčeve vlade kaj naučila, saj si kadrovske šlamastike, 15-minutnih sej vlade in metanja polen pod noge koalicijskim partnerjem pač enostavno ne morejo več privoščiti. "V koaliciji pa imajo tudi skrajno levo stranko (Levica), ki ima v programu kar nekaj ustavno spornih programskih točk (razlastitve, nacionalizacija), kar je težava za celoten KUL, Levica pa se od teh točk tudi ni jasno ogradila," še dodaja.

Bojan Požar vidi težavo KUL-a drugje: "Največji problem trenutnih formalnih liderjev levega bloka je v tem, ker jih tudi njihovi volivci ne vidijo na funkciji predsednika vlade." Tudi po njegovem mnenju je podpis sporazuma katastrofa za SD, saj blokira njihov morebitni volilni doseg v politično sredino in stranko Levica, največjo konkurenco SD, ustvarja za jedrno stranko "leve sredine", kar že odkrito poudarjajo tudi mnenjski voditelji Levice.

Požar še poudarja, da sta se s tem sporazumom tudi LMŠ in SAB, sicer članici evropske liberalne skupine ALDE - Renew, zavestno pomaknili politično skrajno levo.

Luka Lisjak Gabrijelčič izpostavlja, da je bil sporazum sprejet dovolj pozno, da se je videla težavnost levosredinskih strank in Levice pri skupnem nastopu. "Zdi se, da so stranke sporazum sprejele, ker tako pričakujejo njihovi volivci, nisem pa prepričan, da bodo skupni nastop tudi nagradili," pravi.

Lisjak odpira svež vidik na sporazum: "Stranke levo od sredine so v preteklosti nagovarjale svojo volilno telo, tako da so polemizirale ene proti drugim. To je večalo njihov skupni volilni izkupiček. Če sklenejo sporazum o nenapadanju, na nek način prepuščajo politične koristi, ki izhajajo iz kritike posameznih strank in osebnosti na levici, drugim silam."

Po Sašu Orniku bodo posledice podpisa bolj nevtralne: "Sklenitev sporazuma volivcem predvsem daje jasno izbiro, kakšno Slovenijo želijo videti po volitvah. Politične stranke, ki so se tej koaliciji pridružile, zaradi sporazuma ne bodo imele nič več in nič manj podpore."

Negativno pa ga vidi nekdanji strateg Socialnih demokratov Sebastjan Jeretič, ki je to stranko do zmage leta 2008 popeljal ravno z nasprotno strategijo: "S tem blokom so se zaprli v levi kot in z destruktivnim nastopom ne morejo poseči v sredino."

Za dr. Matevža Tomšiča je ta sporazum absurden glede na to, da je pred letom in pol prav ta koalicija (takrat sicer v razširjeni sestavi) klavrno propadla. "In vemo, kakšni (tj. kako slabi) so bili tedaj odnosi znotraj te koalicije," izpostavlja.

S takšnim pristopom, ki temelji na političnem izključevanju, so si po njegovem KUL-ovci samo omejili manevrski prostor, in sicer s tem, ko so se približali njenemu najbolj radikalnemu delu, tj. Levici. "Slednja bo edina, ki bo od tega profitirala."

"Iz te moke ne bo kruha, če pa do njega pride, pa se bo hitro pokvaril. In še to, preveč si jih želi sedeti na čelu vlade in apetiti pridejo šele, ko vidiš, kaj ti ponuja miza," je do ponovnega združevanja skeptičen Alen Salihović.

Za urednika tednika Domovina Tina Mamića pa je podpis sporazuma, "v katerem ni nič novega, predvsem pa nič konkretnega," zgolj predstava za javnost, ki odraža željo medijev, da bi imeli trdno in močno levico.

"SD ima zdaj bistveno manj možnosti za mandatarja. A se bo, tako kot velikokrat prej, odpovedala svojim odstotkom v korist celotne levice. Če bi se tako v preteklih letih obnašala SDS, bi desna sredina danes imela vsaj deset odstotkov volivcev več," je prepričan.

Tudi Marko Pavlišič meni, da je praktično edina vrednost sporazuma medijska pozornost, ki jo s tem dobijo. "V pomanjkanju ostalih idej jim to pride zelo prav, ima pa efekt omejen čas in bojim se, da se bo do volitev to že izpelo."

"Koalicijo so sklenili že lani. Ta cirkus okrog ne-dogodka je bil prav patetičen," pa je kratek in jedrnat dr. Žiga Turk.