Ustavno sodišče zadržalo uvedbo PC pogoja v državni upravi, Janša dosegel svoje

Osnovna foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče je danes s 7 glasovi za in 2 proti do končne odločitve zadržalo 10. člen odloka, s katerim vlada od petka naprej v državno upravo uvaja pogoj PC.

Sodišče je zavrnilo argument vlade, da je odlok sprejela kot delodajalec, in ne kot oblastni organ ter presodilo, da bi škodljive posledice izvajanja odloka ob morebitni presoji, da je neustaven, pretehtale nad posledicami, ki jih prinaša njegovo zadržanje.

A vlada oz. njen predsednik sta s sprejetjem odloka dosegla svoje: močno pospešiti odločitev za cepljenje med delom prebivalstva, ki do tega vprašanja pristopa pragmatično, ter hkrati odgovornost za zdravstvene razmere v državi in delež precepljenosti razpršiti na več vej oblasti, pišemo v komentarju uredništva. 

Ustavno sodišče je o zadržanju odloka odločalo na podlagi zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je vložil Policijski sindikat Slovenije, oziroma zanj odvetnica Nataša Pirc Musar. Njihov argument je, da je 10.a člen odloka neustaven, saj de facto uvaja obvezno cepljenje. Ustavno sodišče pa naj odlok do končne odločitve zadrži, ker zaposleni v državni upravi, ki zavračajo cepljenje,  tvegajo delovnopravne in prekrškovne posledice, ter da od zaposlenih ni mogoče pričakovati, da bi kršili predpise. Cepili pa bi se le zato, da jih te posledice ne bi doletele, ter da bi ohranili socialno varnost sebe in oseb, ki so jih dolžni preživljati, to pa bi predstavljalo hud poseg v njihovo telesno in duševno celovitost.

Če ustavni sodniki izpodbijanje odločbe ne bi zadržali in bi ta kasneje bila odpravljena in razveljavljena, telesnega stanja oziroma stanja imunskega sistema ter morebitnih neželenih učinkov, ki bi jih cepljenje pri nekaterih posameznikih morda povzročilo, ne bi dalo odpraviti.

Vlada je na drugi strani argumentirala, da se država trenutno uvršča na seznam temnordečih držav glede koronavirusne situacije, pogoj precepljenosti oziroma prebolevnosti v državni upravi pa po njeno edini omogoča učinkovito zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega delovnega okolja, kar je dolžnost delodajalca.

Za drugačno ureditev za zaposlene v organih državne uprave se je vlada odločila, ker imajo zaposleni zelo veliko neposrednih stikov s strankami oziroma uporabniki storitev, kar velja tudi za policijo. Meni, da predlagatelj zahteve po zagotavljanju svobode in varstva dela razlaga enostransko, z vidika javnega uslužbenca, ki se ne želi cepiti. Pri tem pa naj ne bi
upošteval tistih javnih uslužbencev, ki so vključeni v delovni kolektiv in imajo pravico do
zdravega delovnega okolja. Vlada je še dodala, da je zpodbijano določbo, ki je začasne narave, sprejela zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja države.

Ustavni sodniki večinsko prikimali sindikalistom


Večina ustavnih sodnikov je sprejela argumente vlagatelja ustavne presoje. Glede težko popravljivih škodljivih posledic vlada po njihovo ni utemeljila, da bi
se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave virus SARS-CoV-2 bistveno hitreje
in bolj širil kot v preostali populaciji ali pri drugih skupinah posameznikov. Zato po njihovo to ni edini ukrep, ki omogoča zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega okolja.

Delavci bodo do končne odločitve še vedno delali pod pogojem PCT, kar zadostuje, zadržanje odloka pa ne bi povzročilo takšnega širjenja okužb v državni upravi in širše,
da bi bilo zaradi tega ogroženo njeno delovanje.

Po drugi strani bi izvrševanje te določbe lahko povzročilo težko popravljive škodljive
posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC in zanje ne bi
bili upoštevani izjemi iz tretjega oziroma četrtega odstavka 10.a člena Odloka zaradi
morebitnih postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi, pa tudi zaradi dejstva, da je cepljenje
za posameznika nepovraten ukrep.

Odzivi


Proti odločitvi o zadržanju odloka sta glasovala ustavna sodnika ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli. Po objavi odločitve se je ddr. Jaklič odzval z naslednjim tvitom:

https://twitter.com/kjaklic/status/1443581793924308996

Takšen pa je odziv še enega uglednega pravnika, dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, sicer zagovornika uvedbe obveznega cepljenja:

https://twitter.com/KovacicMlinar/status/1443635506579914753

Z vladne strani se je najprej odzval minister za javno upravo, Boštjan Koritnik, ki je najprej opozoril, da gre le za zadržanje izvajanja odloka do končne presoje ter k temu dodal, da odločitev obžaluje, a jo absolutno spoštuje. Poudaril je, da pravo ni eksaktna znanost, da gre za tehtanje pravic, kar pa lahko dokončno naredi le ustavno sodišče, kar je pridobitev demokracije in razvite družbe.

Precej ostreje pa se je odzval prvi odgovorni za stanje v državi, predsednik vlade Janez Janša:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1443619747032150017

Da sta "dva pravna strokovnjaka zopet v manjšini proti sedmim epidemiologom ustavnega sodišča," pa je na Twitterju zapisal notranji minister Aleš Hojs.

KOMENTAR: Uredništvo
Glavno, da se ljudje cepijo
Glede na dosedanje presoje ustavnih sodnikov je bilo težko pričakovati, da bi večina na US enkrat za spremembo prikimala vladi pri njenem spopadanju s pandemijo. In najbrž so takšno ravnanje pričakovali tudi na vladi sami. Ali to pomeni tudi odpravo oz. razveljavitev odloka, je sicer še prerano soditi, pa vendar se današnja odločitev nakazuje presojo v tej smeri. Če bo kot takšna sprejeta, pa odpira vrata uvedbi obveznega cepljenja na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih in v tem smislu ne bo zmaga za nasprotnike cepljenja. Kot tudi ne dejstvo, da že obrazložitev zadržanja pravzaprav legitimira PCT ukrep, kot je lucidno izpostavil dr. Blaž Kovačič Mlinar. Kakorkoli, Janša v tej situaciji morda zgleda še enkrat več poražen, a je v resnici daleč od tega. Z ožanjem vrat za tiste, ki zavračajo cepljenje ali celo testiranje, je močno pospešil cepljenje v državi. Samo v septembru se je tako za cepljenje odločilo 132 tisoč ljudi, kar je skoraj toliko, kot se jih je cepilo dva predhodna meseca skupaj. Delež cepljenih z enim odmerkom pa je presegel 53 %. Resda nezadovoljstvo zaradi zategovanja PCT pravic in celo deklarativnega poskusa uvajanja PC v državni upravi, tudi med njegovimi volivci, narašča. A predsednik vlade je med dvema slabima možnostma najbrž pretehtal, da je to nezadovoljstvo (ob pospešenem cepljenju) zanj vendarle bolj sprejemljivo, kot da mu tik pred volitvami zaradi obremenitev s covid pacienti klecne zdravstveni sistem in mu politični nasprotniki pred nosom mahajo z eno najnižjih precepljenosti v Evropi ter posledičnimi presežnimi smrtmi. Odločitve, s katerimi je soočena ta vlada, so nedvomno izjemno težke in v levi opoziciji so lahko srečni, da breme istih dilem ne pada na njihova ramena, saj bi ob njih neizogibno trpela tudi njihova volilna baza. Tudi če bo ustavno sodišče na koncu odlok dejansko razveljavilo, oziroma odpravilo, pa bosta vlada in njen premier, če se je zaradi njega dodatno cepilo vsaj še nekaj deset tisoč ljudi, z njim dosegla svoje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki