Poznavalci politike: najuspešnejši v oktobru je Karl Erjavec, najmanj uspešna Tanja Fajon

Vir foto: Facebook, Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Še preden se je na velika vrata vrnil v politiko, je Karl Erjavec že najuspešnejši politik meseca po oceni poznavalcev politike, sodelujočih v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

In čeprav je vendarle postala predsednica Socialnih demokratov, je uklonitev vsiljenemu kandidatu "od zunaj" dovoljšen razlog, da so Tanjo Fajon analitiki prepričljivo izbrali za najmanj uspešno političarko oktobra. Blizu ji je, večinoma iz istih razlogov, prišel le prvak LMŠ, Marjan Šarec.

Nekaterim pozitivnim ocenam navkljub pa je Janševa vlada v situaciji 2. vala širjenja novega koronavirusa za svoje delo dobila najslabšo povprečno oceno do zdaj. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …

Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Žiga Turk, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, mag. Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Luka Lisjak, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Marko Balažic, Rok Čakš

Uspešnost strank: koalicija se drži


Začnimo pri uspešnosti delovanja političnih strank v minulem mesecu. Dejstvo, da koalicija še vedno deluje in je leva opozicija ni uspela spodnesti, dviguje delnice vseh štirih koalicijskih strank, pri čemer je NSi na vrhu zamenjala SDS.

Na zelo nizki povprečni oceni SD in predvsem LMŠ pa je vplivalo predvsem, da sta se morali prikloniti od zunaj vsiljenemu kandidatu za mandatarja.



"SDS vztrajno povečuje javnomnenjsko podporo, kot praktično edina od koalicijskih strank," svoj glas pojasnjuje Aljuš Pertinač. Nadalje ugotavlja, da bo DeSUS očitno preživel zamenjavo predsednice ter opozarja, da LMŠ ponovno izgublja primat med opozicijo. "Najslabše je šlo SLS, ker je njena usoda vezana na usodo Marjana Podobnika, slednji pa je bil neuspešen na volitvah za predsednika KGZS."

"Pri Slovenski ljudski stranki velja opozoriti na skoraj neverjetno strateško napako Marjana Podobnika, glede na njegove dolgoletne politične izkušnje," se s svojim sovoditeljem oddaje Faktor strinja Bojan Požar. Po njegovih besedah Podobnikova neuspešna kandidatura za predsednika KGZS, tako kot je to nastavil in predvsem skomuniciral, zdaj postavlja pod vprašaj tudi njegovo kredibilnost na čelu SLS. "Še zlasti pa njegovega projekta Povežimo Slovenijo. On bi povezoval, sam pa "pobegnil" na KGZS. Težko razumljivo," pravi.

Podobnega mnenja glede SLS je komentator Domovine Marko Balažic, ki izpostavlja, da je v boju za vrh Kmetijsko-gozdarske zbornice po burni kampanji član SLS premagal predsednika SLS.

Poteza Tanje Fajon, da pred kongresom SD za mandatarja podpre Jožeta P. Damijana, je Balažicevi oceni prinesla vprašanje kredibilnosti njenih mandatarskih teženj. DeSUS se je z izločitvijo Aleksandre Pivec po njegovo konsolidiral do te mere, da v miru pričakuje novembrski kongres stranke.

Za dr. Žigo Turka pa je bila najbolj uspešna Levica, ki je uspela sebe prodati kot stranko ustavnega loka, svojega rad-bi-bil mandatarja pa kot apolitično, tehnično osebo. "DeSUS-ov minister za zdravje je po tem, ko so odstranili Pivčevo, precej neopazen, kar je nenavadno, glede na to, da je epidemija zdravstveni izziv."

Opozicijske stranke je negativno ocenil nekdanji poslanec Marko Pavlišič in sicer predvsem zaradi odziva na Ustavni lok oz. Jožeta Damijana, ki je na horuk postal njihov resen predstavnik za predsednika vlade. Resne stranke si po njegovih besedah tega ne dovolijo.

Uspešnost politikov: na radarju poznavalcev tudi Damijan


Boj za najuspešnejšega politika oktobra je tokrat precej bolj tesen kot prejšnji mesec, ko je s kar nekaj prednosti v glasovih zmagal dr. Anže Logar. Zunanjega ministra tokrat niti med deseterico, predvsem zaradi mini afere glede neupoštevanja priporočil o samoizolaciji v času čakanja na rezultate koronavirusnega testa.

Čeprav še sploh ni ponovno izvoljen na čelo DeSUSa pa je obupano iskane rešitve stranke v še nedavno odpisanem predsedniku Erjavca pognalo na vrh uspešnih politikov slovenskega prostora. Za potrditev tega bo seveda še moral zmagati na kongresu ter spretno odigrati igro v interesih med koalicijo in njenimi rušitelji na način, da bo zase in za stranko iztržil čim več.

Glede na ne ravno rožnato situacijo s pandemijo je na prvi pogled presenetljivo dobro ocenjen predsednik vlade Janez Janša in bi bil celo pred Erjavcem, če ga ne bi eden od sodelujočih izbral za najmanj uspešnega politika meseca, kar mu je odneslo nekaj točk.

Sledi šopek ministrov NSi, stranke, ki javnomnenjsko sicer ne pridobiva, se pa njeni najbolj izpostavljeni možje spretno izogibajo čerem vladanja in se sproti še politično gradijo.

Podvig ekonomista Jožeta P. Damijana, da čez noč postane kandidat za mandatarja s podporo parlamentarnih glasov štirih levih strank, pri nekaterih sodelujočih analitikih ni ostal neopažen. A za Damijana velja podobno kot za Janšo - tudi on je točke izgubil, ker ga je eden od sodelujočih izpostavil kot najmanj uspešnega politika meseca.














 

"Karl Erjavec se bo očitno brez boja in praktično brez truda vrnil na mesto predsednika DeSUS in v vlado. Janez Janša je uspel ohraniti javnomnenjsko podporo stranki oziroma jo še povečati. Fajonova bo očitno zamenjala Šarca kot glavna tarča Janševega komuniciranja na družbenih omrežjih. Aleksandra Pivec je praktično že pozabljena," situacijo kratko in jedrnato opiše Aljuš Pertinač.

Za Bojana Požarja je najuspešnejši Janša, ker je, ne glede na to, kar piše Dnevnik, bistveno manj živčen od opozicije, kar je vendar lahko vsakomur jasno. Jernej Vrtovec je prvak med ministri - kot vodja resorja, kjer je prišlo do največ kadrovskih menjav, energetika, 2TDK in to, pa vse - zakonito. Vrtovec po Požarjevih besedah dokazuje, da se torej da kadrovati brez večjih težav. "Matej Tonin pa zato, ker se je spretno izognil posvetovalnemu referendumu okoli oborožitve slovenske vojske."

"Minister Vrtovec kar dela na projektih, o katerih tudi resno seznanja vlado. Karel Erjavec uspešno (ponovno) prevzema DeSUS. Janez Janša pa ne glede na vse, še kar dobro krmari čez korona krizo," razmišlja Marko Pavlišič.

"Jože P. Damijan se je čez noč lansiral v sfero slovenske politike kot možni mandatar, hkrati pa si je pokoril vse opozicijske stranke. Gre za dokaz, da na t.i. levici še obstajajo politični operativci, ki lahko resno prekrižajo načrte Janezu Janši," meni Marko Balažic.

Da so opozicijski voditelji dobili klofuto z leve, saj so jim levi interesni in intelektualni krogi izrekli nezaupnico z vsiljenim “mandatarjem”, ocenjuje nekdanji operativec Socialnih demokratov, mag. Sebastjan Jeretič.

Za dr. Mateja Lahovnika je najprijetnejše ministrsko presenečenje nove vlade Janez Cigler Kralj: "Skupaj s svojo ekipo pravočasno ukrepa in zelo dobro, umirjeno in razumljivo komunicira z javnostjo ob težkih razmerah, s katerimi se sooča njegov resor v tej krizi - tako zaradi nevarnosti večanja brezposelnosti kot tudi zaradi težkih razmer v domovih za starejše."

Z nekoliko nekonvencionalnim izborom najbolj in najmanj uspešnih politikov meseca je postregel dr. Žiga Turk: "Igor Kadunc uspešno brani medijsko krilo Zvezo levih interesnih skupin pred uravnoteženjem. Branimir Štrukelj je s pritiski uspel v šolah sneti maske, potem pa mu je skoraj uspelo, da bi dosegel, da bi jih spet nadeli. Verjetno je tudi dosegel, da so po počitnicah počitnice in ne pouk na daljavo." Strategu Vuku Čosiću, so protesti zvodeneli, zato ga je Turk izbral za najmanj uspešnega politika meseca.

Ocena vlade iz meseca v mesec pada ...


... a je še vedno precej višja od Šarčeve vlade v njenih izdihljajih.

Klik za povečavo


"Vlada se trudi obvladati epidemijo po najboljših močeh. Pri tem ima še vedno težave z določanjem prioritet, mobilizacijo vseh razpoložljivih, predvsem intelektualnih resursov in je preveč odvisna od vsakodnevnih novic in potez drugih," ocenjuje Aljuš Pertinač. "Obenem se trudi biti vlada s polnimi pooblastili in zasedati položaje ter sprejemati odločitve, vendar ji to redko uspe v celoti oziroma težko zbere potrebno politično večino."

Dr. Matej Lahovnik pa pravi, da "vlada operativno obvladuje krizne epidemiološke razmere kljub temu, da opozicija nasprotuje celo najbolj razumnim in nujnim ukrepom, ki jih sprejemajo v vseh državah EU."

Marko Balažic po drugi strani meni, da je vlada predolgo čakala, da bi dosledno izvršila ukrepe. "Nujno je sledil porast okužb in krizni management."  Po njegovem je težava, da smo spet v polju tega, da se določene odločitve sprejemajo čez noč. "Po drugi strani pa je ta vlada vsaj dovolj operativna, da to lahko stori."

Da se je sicer relativno uspešno (sploh v kontekstu EU, kjer se vse vlade soočajo z istim problemom) spopadla z drugim valom epidemije, meni dr. Miro Haček, a dodaja, da je morda nekoliko zamudila z bolj strogimi ukrepi, kar bo povzročilo daljše obdobje zapiranja posameznih gospodarskih panog.

Bolj pozitivno kot ne delovanje vlade vidi tudi Sebastjan Jeretič: "Navkljub noremu kontekstu epidemije in opozicijskega rušenja vlade deluje koalicija operativno zelo dobro." A hkrati opozarja, da ji nikakor ne uspe v komunikacijski vojni prebiti fronte in javnosti predstaviti vseh korakov in dosežkov.

"Recimo tega, da je več kot podvojila zdravstvene kapacitete za obravnavo covid bolnikov. Pa tega, da je zaradi dobrih ekonomsko-socialnih ukrepov celo popravila boniteto in tako dosega rekordno nizke stroške zadolževanja. Večji del javnosti pač lahko vlado ocenjuje samo po medijskem vtisu," izpostavlja Jeretič.

Po opažanju Marka Pavlišiča pa je vlada kar popravila svoje javno nastopanje, kar pripisuje zaostrovanju korona krize. "Popravila ga je pa predvsem z zmanjšanjem lastnega pojavljanja in prepuščanje mesta strokovnjakom, predvsem medicinskim," dodaja. 

A kljub vsemu po besedah Bojana Požarja vlada po nepotrebnem dela napake, za katere je že vnaprej jasno, da jih bo leva opozicija prek lojalnih večinskih medijev napihnila do onemoglosti. Kot primer navaja "nezakonito" razrešitev direktorja NPU, Darka Muženiča. Kot pravi, verjetno ni dvoma, da vsaka vlada lahko razreši tudi vodilne policijske funkcionarje in postavi nove. "Toda mora najti način, pravilen način, da jih razreši ter postavi nove - zakonito. Temu se reče dobro in predvsem učinkovito vladanje."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike