Poznavalci politike: najuspešnejša politika sta Janša in Počivalšek, vlada odpovedala pri odzivu na koronavirus

Rok Čakš
33

Slovenija vstopa v teden, ko bo skoraj zagotovo dobila novega premierja in kmalu za tem še 14. vlado, kar je pustilo vtis tudi pri poznavalcih slovenske politike, ki sodelujejo v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

Že drugi mesec zapored je na vrhu lestvice najuspešnejših politikov Janez Janša, z najvišjo povprečno oceno, odkar izvajamo projekt – 4,86. Na drugo mesto pa se je iz spodnje polovice lestvice, kjer so navedeni neuspešni politiki meseca, povzpel predsednik SMC, Zdravko Počivalšek. Slednje priča o pomenu, ki jo Počivalšku pri sestavljanju nove koalicijske večine pripisujejo analitiki.

Pri oceni dela vlade, ki je prav tako rekordno nizka, je pri več sodelujočih pomembno vlogo odigralo opažanje, da je ekipa v odhodu povsem neprimerno reagirala na pojav koronavirusa in sicer v smeri pospešitve širjenja panike med prebivalstvom.

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Matej Lahovnik, dr. Matevž Tomšič, Sebastjan Jeretič, Luka Lisjak, Dejan Steinbuch, dr. Miro Haček, Igor Vovk, Marko Pavlišič, Aljuš Pertinač, dr. Žiga Turk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Rok Čakš

V tokratnem izboru ocenjevanih politikov smo naredili manjšo modifikacijo – izločili smo nekatere vidnejše, a v tekočem mesecu manj aktivne politike ter dodali nekatere, ki so bolj stopili v ospredje.

“Janši in Počivalšku je za zdaj uspela misija nemogoče,” sestavo nove koalicije štirih strank vrednoti dr. Žiga Turk in s tem pojasnjuje visoko povprečno oceno uspešnosti pri obeh omenjenih politikih.

Anže Logar, Borut Pahor in Matej Tonin so stalnica tik pod vrhom lestvice uspešnih politikov, Aleksandra Pivec pa je po drugem mestu v januarju tokrat nekoliko nižje.

Zelo dobro so se odrezali novinci, vodje poslanskih skupin nove koalicije, Igor Zorčič, Danijel Krivec in Franc Jurša. Mednje se je vrinil vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je na lestvici uspešnih politikov stalnica.

Pred meseci prvi Alojz Kovšca je v politični krizi po odstopu predsednika vlade razumljivo nekoliko v senci politikov, ki se jih nastala situacija tiče neposredno. Relativno nizka ocena uspešnosti še enega novinca, Žana Mahniča, pa kaže, da analitiki njegove avanture z NPU in prvo policistko Bobnarjevo ne vidijo kot uspešno politično potezo.

Bojan Požar je presenečen nad konsistentnostjo in odličnim tajmingom odzivov Zdravka Počivalška na obstoječe vidne in zakulisne pritiske, ki prihajajo ob sestavljanju nove vlade, ne samo verbalno, ampak tudi na socialnih omrežjih. “Slišim sicer, da mu tvite piše svetovalka Anuša Gaši, strateško pa svetuje Miloš Čirič, vendar to, kar zdaj počne Počivalšek, v danih okoliščinah ni niti najmanj enostavno. Podobno velja za Igorja Zorčiča.

Da sta Počivalšek in Pivčeva ravnala odgovorno, ker sta se kljub pritisku nekaterih skrajnežev in dela medijev odločila prevzeti odgovornost za sodelovanje v vladi v času ko se soočamo z velikimi izzivi, meni dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, je svet v strahu pred pandemijo in recesijo, zato so predčasne volitve in s tem povezana politična nestabilnost zadnje kar potrebujemo.

“Tonina v pogajanjih o koaliciji nikjer ni bilo. Nastal je vtis, da NSi pač nosi tok dogodkov,” ocenjuje dr. Žiga Turk

Martin Nahtigal pa opaža, da stranke nove koalicije sedaj javno prevzemajo lastništvo nad določenimi deli koalicijske pogodbe, pri čemer to najbolje počne Aleksandra Pivec.

Podobno kot v včerajšnjem uredniškem komentarju tudi širši zbor poznavalcev politike kot največjega poraženca dane situacije vidi Marjana Šarca, takoj za njim pa Alenko Bratušek, ki je za razliko od Zdravka Počivalška izbrala politiko izključevanja in ne politike povezovanja.

Zelo nizke ocene uspešnosti so, sicer pričakovano, pripisane praktično celotni falangi politikov LMŠ, tradicionalno pa tudi izginulemu Karlu Erjavcu, predsedniku SD, Dejanu Židanu, in tokrat tudi, zanimivo, Ljudmili Novak, ki je sicer dobivala precej višje ocene. Njeno oglašanje proti sodelovanju z Janšo v občutljivem času sestavljanja desnosredinske vlade so analitiki očitno videli kot destruktivno.

Še najmanj neuspešni med tistimi, ki so dobili povprečno oceno pod 2.5, so trije socialisti, zmernejši Matjaž Han ter radikalnejša člana Levice Luka Mesec ter Matej Tašner Vatovec.

 

“Šarec je politično slabo ocenil razmere, ko je zrušil lastno vlado. Bratuškova, s katero se očitno ni ujel, je sicer izgubila skoraj ves vpliv, ker bo izgubila vpliven resor v vladi, nima pa sedeža v parlamentu,” razloge za najnižji oceni obema politikoma izpostavlja dr. Matej Lahovnik. 

“Šarcu ni uspelo krivde prevaliti na druge, drugim pa ne na Šarca,” ga dopolnjuje dr. Žiga Turk. 

Ocena dela vlade najnižja v dobrem letu dni

Sodelujoči poznavalci politike so zelo kritični do dela vlade v odhodu, čeprav naj bi ta opravljala le tekoče posle.

A, kot opozarja Bojan Požar, je sprejela celo vrsto odločitev, ki že na prvi pogled ter na daleč presegajo običajne tekoče posle. “Od podpisovanja milijonskih PR pogodb in tako imenovanih “opravičenih aneksov” pri državnih gradbenih projektih do, spornih zunanjepolitičnih potez, recimo tiste okoli Turčije in Evropske unije. To niso nobeni tekoči posli, ampak nespodobni posli,” pravi Požar. 

“Vlada je opravljala zgolj tekoče posle in se bolj ukvarjala z notranjepolitičnimi razmerami kot dejanskim vladanjem in upravljanjem države,” meni tudi profesor politologije dr. Miro Haček. Podobno tudi Aljuš Pertinač: Vlada že prej ni počela praktično ničesar koristnega, po odstopu premierja pa jim je vse dol padlo.”

Več komentatorjev pa je izpostavilo vladno neustrezno ravnanje v kontekstu pojava koronavirusa. Komunikacija v zvezi s corono je bila slaba, ukrepanje še slabše,” meni dr. Žiga Turk. Da ji ni uspelo omejiti panike glede koronavirusa, menijo tudi Martin Nahtigal, Dejan Steinbuch in Sebastjan Jeretič, ki v tem kontekstu poudarja “komunikacijski fiasko”, ki je celo prispeval k širjenju panike. 

“Vlada, ki se z odstopom premierja samo-odstreli, si drugega kot oceno nezadostno ne zasluži,” meni dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, pa skrbi, ker se vlada v odstopu premalo ukvarja s pripravami na pandemijo in recesijo. “Najbolj bizarno je, da je ministrica Klampferjeva tik pred odhodom zvalila 1,2 mio evrov za projekt odpravljanja stereotipov, namesto, da bi glede na prihajajočo krizo ta sredstva prerazporedili drugam.

33 KOMENTARJI

  1. PODANA JE ZELO DOBRA analiza, KI ODSEVA DEJANSKO STANJE.

    Vlada v ODHODU, je dejansko počela le to, kar ne bi smela.
    Namreč, pod tekoče posle je razumela le ODLIV DENARJA – v prijateljeve žepe.
    To pa mislim, da ni ZAKONITO – in bi lahko poimenovali PREKORAČITEV POOBLASTIL.

    • !n ti verjameš, da pri nas ni še nobene okužbe s korona virusom!

      Če sta ga Slovenca fasala na daljnem japonskem morju, bi bil pa res čudež čudežev, če ga kdo ne bi staknil v Italiji ali pa doma.

  2. Igor, tebe pa samo še zloba skup drži!! Vidim, da ti za državo ni nič, pa te prosim, da dve leti potrpiš z vlado z največjim komunistom na čelu. Vsak malo popusti,po tem bo pa spet po tvoje!

  3. “Laž je neumrljiva duša komunizma.” Že med vojno so lagali, ko so obrnili pomen besed na glavo: Osvoboditev se je izkazala za zasužnjenje. Okupator pa se je le zamenjal: zunanjega je nadomestil notranji! Socialna osvoboditev: socialno zasužnjenje v boljševiških podjetjih in uradih…, osvoboditelji pa so postali tirani zasebnih žepov, v katere teče denar iz državnih blagajn prigaran od revnih delavcev, ki so jim obljubili raj. Ko podjetje propade, tega “strokovnjaka”, ki del po ideologiji, potisnejo še višje, izgubo in krajo pa pokrije “država”, saj ni lastnik.
    Toda, po osamopsvojitvi so rekli: “Nimamo še dost!” in začeli svojo pot prihvatizacije , izčrpavanja državnih podjetji, bank… in sedaj, ko se obeta nek zasuk, izstopajo iz politike ali stranke, zamrznejo “knjižico” in nič ne odgovarjajo, sa vlada, ki prihaja, ne bo mogla še narediti kaj dosti, ker ne bo imela 2/3 večine in ne vzvodov oblasti v dejanskih kadrovskih rokah. Zato lahko sklicujejo shode, hujskajo z umori…, nadaljujejo z medijskimi umori, mirno sklepajo pogodbe z gradbenimi baroni in korupcija se nadaljuje.
    Dokler volilci ne bodo sprevideli, da so voli-lci, če ne gredo na volitve ali če nasedajo okupacijskim medijem in voli – jo nove Cer-arje!

  4. Resnica je, da komunistične in druge skrajno levo-anarhistične, levičarske in t. i. levo-sredinske politične stranke v dandanašnji Evropi razen brezumno lažnega hujskanja, ovajanja, sovražnega govora, zapovedanega izključevanja, izoliranja, verbalnega in včasih celo fizičnega terorja nad drugače mislečimi praviloma ne zmorejo (več) nikakršnega pozitivnega družbenega razvojnega programa, nikakršne uresničljive razvojne in socialne alternative, ki bi zmogla pritegniti in prepričati ljudske množice. Zlasti jih ne zanimajo in niti ne brigajo tisti, ki niso ponižno spokorjena in brezmejno zvesta in voljna družbena masa, s katero zlahka manipulirajo njihovi ideologi, politični voditelji in medijski dreserji javnega mnenja. Pravzaprav so do vseh ostalih sodržavljanov levičarji ali povsem indiferentni, ali izrazito militantno sovražni in totalitaristično nasilni.
    Predvsem bolj ali manj salonskim sodobnim levičarjem vseh stopenj in vseh vrst odtujenosti od resničnega življenja in resnične družbene prakse sodobnega slehernika manjka preprostega in iskrenega čustva prvinske medčloveške ljubezni in spoštovanja do drugih in drugačnih, spontane in iskrene vere v sočloveka in človeštvo ter temeljne človekove pozitivne pripravljenosti in sposobnosti vzpostavljanja obojestransko odprtega, tveganega, svobodnega, so-ustvarjalnega dialoga, v katerem edino lahko pridobita oba so-govornika, oba politična partnerja.
    Levičarjem “vseh dežel” je ljubši zadrto sovražni “monolog gluhih”, rezultat kakšnega sta vselej znova lahko le samovšečno, samopašno, sektaško in totalitaristično vnaprej izključena, medsebojno gluha in slepa ter fanatično srdita – sovražnika. Od katerih mora šibkejši nazadnje vselej v gulag, na goli otok ali v prezgodnji grob.
    Z lažjo, zavestno lažno zamenjavo povodov/vzrokov in posledic ter z nenehnim sektaškim izključevanjem in sovražnim demoniziranjem vseh drugih in drugačnih, ki da niso “naši”, ki da niso “normalni”, ki da niso “napredni”, ki da niso “levi intelektualci” …, si levičarji vseh nians “krvavo rdeče” lahko za silo in na silo branijo doseženi družbeni “status quo”, na barikadah katerega lahko nenehoma nagajajo legalnim in legitimnim političnim konkurentom in jih bolj ali manj uspešno ter premeteno ovirajo pri uresničevanju njihovih političnih ciljev ter uveljavljanju njihovih demokratičnih političnih metod in strategij. To pa je, na žalost, tudi vse, kar hočejo, morejo in zmorejo.

  5. Če sme Igor v nespodobnem kontekstu citirati največjega slovenskega psesnika, ga bom pa še jaz parafraziral:

    “Cerar, vladanja in ministrovanja se svojega spomni in trpi brez miru!”

  6. A ste se vi , ljudje božji, odločili nekaj napisati v zvezi s tekstom ali z nekim plačancem, ki smeti pod tekstom ?
    Ali ni vaše “debatiranje” z enim provokatorjem žalitev za avtorja teksta in analize ? Drugič ne berite teksta – počakajte da bo kak plačani podlež nekaj napisal in potem se prerekajte z njim in človeku ki resnico sovraži, dokazujte da laže….
    Kolikokrat vas bo treba še na to spomniti ?

  7. Mateja Rose je prek Twitterja prosila za razširitev naslednjega sporočila: »V sredo bo Državni zbor glasoval o predlogu SDS za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka za mlade (18 do 30 let) s prvim naborom že septembra letos. Nova koalicija ima to v pogodbi. Prav je, da vedo.«

    Pri tem pa je potrebno vedeti še naslednje: v začetku leta 2002 je 22 poslancev, s prvopodpisanim Janezom Janšo vložilo v parlamentarno proceduro predlog Zakona o vojaški dolžnosti, ki je predvideval takojšnjo ukinitev nabora, ukinitev služenja vojaškega roka v šestih mesecih in ukinitev obvezne rezerve v štirih letih.

    Danes pa predlagajo – popolnoma obratno rešitev.

    Iz tega sledi, da je Janša popolnoma kontradiktoren in neuravnovešen s spoznanjem, da še sam ne ve, kaj je počel!!! Skratka, ovce mu sledijo, svoj meket pred leti pa gladko pozabijo!

    • Igor, spet sekaš mimo. Verjetno še kmet nisi nikoli bil.
      Kmet se mora vedno prilagoditi tudi podnebnim spremembam. Če te za določeno kulturo niso več primerne, pač, poseje nekaj drugega. Pomembno je, da ima dovolj pridelka, da vse ljudi nahrani. Predvsem pa je pomembno, da tudi vse ljudi navadi DELATI. Kajti brezdelje ubija.

      Tako je pri nas tudi z VARNOSTJO. Nekateri bi se najraje borili še vedno z domobranci, pa čeprav so že vsi v Nebesih. Na proslavah ZZB pa še vedno poteka 2.s. vojna.

      Vse drugo, kar resno ogroža našo državo, pa ne vidijo. Vsaka država mora skrbeti tudi za svojo varnost, tako za GOSPODARSKO, kot OZEMELJSKO.

      Kot razumem novonastajajočo vlado, gleda REALNO, tako na gospodarstvo, kot na politične razmere EVROPE.
      Medtem, ko ANARHISTI so že začeli TEPTATI gospodarstvo, gospodarstvenike, in sposobne politike. Žal, moram reči, da je tudi tebi všeč ANARHIJA – Igor.

      • Govoril sem o naborništvu, ti pa meni nazaj o kmetih!!! Saj če bo Janez rekel, da so migranti dobrodošli, bodo pač dobrodošli! Pa o vardi še nekaj povej!!

    • Tov. Igor, odločiš se po trenutnih potrebah v vojski, če ni navala plačanih, potem za obrambo domovine potrebuješ druge! Sploh bi ti lahko svojo brihtnost nadgradil in svoje fiksne možgane nadgradil, ko je potrebno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime