Poznavalci politike: najuspešnejša politika sta Janša in Počivalšek, vlada odpovedala pri odzivu na koronavirus

Vir foto: Youtube, Wikipedia, gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija vstopa v teden, ko bo skoraj zagotovo dobila novega premierja in kmalu za tem še 14. vlado, kar je pustilo vtis tudi pri poznavalcih slovenske politike, ki sodelujejo v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

Že drugi mesec zapored je na vrhu lestvice najuspešnejših politikov Janez Janša, z najvišjo povprečno oceno, odkar izvajamo projekt - 4,86. Na drugo mesto pa se je iz spodnje polovice lestvice, kjer so navedeni neuspešni politiki meseca, povzpel predsednik SMC, Zdravko Počivalšek. Slednje priča o pomenu, ki jo Počivalšku pri sestavljanju nove koalicijske večine pripisujejo analitiki.

Pri oceni dela vlade, ki je prav tako rekordno nizka, je pri več sodelujočih pomembno vlogo odigralo opažanje, da je ekipa v odhodu povsem neprimerno reagirala na pojav koronavirusa in sicer v smeri pospešitve širjenja panike med prebivalstvom.

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Matej Lahovnik, dr. Matevž Tomšič, Sebastjan Jeretič, Luka Lisjak, Dejan Steinbuch, dr. Miro Haček, Igor Vovk, Marko Pavlišič, Aljuš Pertinač, dr. Žiga Turk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Rok Čakš


V tokratnem izboru ocenjevanih politikov smo naredili manjšo modifikacijo - izločili smo nekatere vidnejše, a v tekočem mesecu manj aktivne politike ter dodali nekatere, ki so bolj stopili v ospredje.










"Janši in Počivalšku je za zdaj uspela misija nemogoče," sestavo nove koalicije štirih strank vrednoti dr. Žiga Turk in s tem pojasnjuje visoko povprečno oceno uspešnosti pri obeh omenjenih politikih.

Anže Logar, Borut Pahor in Matej Tonin so stalnica tik pod vrhom lestvice uspešnih politikov, Aleksandra Pivec pa je po drugem mestu v januarju tokrat nekoliko nižje.

Zelo dobro so se odrezali novinci, vodje poslanskih skupin nove koalicije, Igor Zorčič, Danijel Krivec in Franc Jurša. Mednje se je vrinil vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je na lestvici uspešnih politikov stalnica.

Pred meseci prvi Alojz Kovšca je v politični krizi po odstopu predsednika vlade razumljivo nekoliko v senci politikov, ki se jih nastala situacija tiče neposredno. Relativno nizka ocena uspešnosti še enega novinca, Žana Mahniča, pa kaže, da analitiki njegove avanture z NPU in prvo policistko Bobnarjevo ne vidijo kot uspešno politično potezo.

Bojan Požar je presenečen nad konsistentnostjo in odličnim tajmingom odzivov Zdravka Počivalška na obstoječe vidne in zakulisne pritiske, ki prihajajo ob sestavljanju nove vlade, ne samo verbalno, ampak tudi na socialnih omrežjih. "Slišim sicer, da mu tvite piše svetovalka Anuša Gaši, strateško pa svetuje Miloš Čirič, vendar to, kar zdaj počne Počivalšek, v danih okoliščinah ni niti najmanj enostavno. Podobno velja za Igorja Zorčiča."

Da sta Počivalšek in Pivčeva ravnala odgovorno, ker sta se kljub pritisku nekaterih skrajnežev in dela medijev odločila prevzeti odgovornost za sodelovanje v vladi v času ko se soočamo z velikimi izzivi, meni dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, je svet v strahu pred pandemijo in recesijo, zato so predčasne volitve in s tem povezana politična nestabilnost zadnje kar potrebujemo.

"Tonina v pogajanjih o koaliciji nikjer ni bilo. Nastal je vtis, da NSi pač nosi tok dogodkov," ocenjuje dr. Žiga Turk

Martin Nahtigal pa opaža, da stranke nove koalicije sedaj javno prevzemajo lastništvo nad določenimi deli koalicijske pogodbe, pri čemer to najbolje počne Aleksandra Pivec.










Podobno kot v včerajšnjem uredniškem komentarju tudi širši zbor poznavalcev politike kot največjega poraženca dane situacije vidi Marjana Šarca, takoj za njim pa Alenko Bratušek, ki je za razliko od Zdravka Počivalška izbrala politiko izključevanja in ne politike povezovanja.

Zelo nizke ocene uspešnosti so, sicer pričakovano, pripisane praktično celotni falangi politikov LMŠ, tradicionalno pa tudi izginulemu Karlu Erjavcu, predsedniku SD, Dejanu Židanu, in tokrat tudi, zanimivo, Ljudmili Novak, ki je sicer dobivala precej višje ocene. Njeno oglašanje proti sodelovanju z Janšo v občutljivem času sestavljanja desnosredinske vlade so analitiki očitno videli kot destruktivno.

Še najmanj neuspešni med tistimi, ki so dobili povprečno oceno pod 2.5, so trije socialisti, zmernejši Matjaž Han ter radikalnejša člana Levice Luka Mesec ter Matej Tašner Vatovec.

 

"Šarec je politično slabo ocenil razmere, ko je zrušil lastno vlado. Bratuškova, s katero se očitno ni ujel, je sicer izgubila skoraj ves vpliv, ker bo izgubila vpliven resor v vladi, nima pa sedeža v parlamentu," razloge za najnižji oceni obema politikoma izpostavlja dr. Matej Lahovnik. 

"Šarcu ni uspelo krivde prevaliti na druge, drugim pa ne na Šarca," ga dopolnjuje dr. Žiga Turk. 

Ocena dela vlade najnižja v dobrem letu dni




Sodelujoči poznavalci politike so zelo kritični do dela vlade v odhodu, čeprav naj bi ta opravljala le tekoče posle.

A, kot opozarja Bojan Požar, je sprejela celo vrsto odločitev, ki že na prvi pogled ter na daleč presegajo običajne tekoče posle. "Od podpisovanja milijonskih PR pogodb in tako imenovanih "opravičenih aneksov" pri državnih gradbenih projektih do, spornih zunanjepolitičnih potez, recimo tiste okoli Turčije in Evropske unije. To niso nobeni tekoči posli, ampak nespodobni posli," pravi Požar. 

"Vlada je opravljala zgolj tekoče posle in se bolj ukvarjala z notranjepolitičnimi razmerami kot dejanskim vladanjem in upravljanjem države," meni tudi profesor politologije dr. Miro Haček. Podobno tudi Aljuš Pertinač: "Vlada že prej ni počela praktično ničesar koristnega, po odstopu premierja pa jim je vse dol padlo."

Več komentatorjev pa je izpostavilo vladno neustrezno ravnanje v kontekstu pojava koronavirusa. "Komunikacija v zvezi s corono je bila slaba, ukrepanje še slabše," meni dr. Žiga Turk. Da ji ni uspelo omejiti panike glede koronavirusa, menijo tudi Martin Nahtigal, Dejan Steinbuch in Sebastjan Jeretič, ki v tem kontekstu poudarja "komunikacijski fiasko", ki je celo prispeval k širjenju panike. 

"Vlada, ki se z odstopom premierja samo-odstreli, si drugega kot oceno nezadostno ne zasluži," meni dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, pa skrbi, ker se vlada v odstopu premalo ukvarja s pripravami na pandemijo in recesijo. "Najbolj bizarno je, da je ministrica Klampferjeva tik pred odhodom zvalila 1,2 mio evrov za projekt odpravljanja stereotipov, namesto, da bi glede na prihajajočo krizo ta sredstva prerazporedili drugam."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike