Poročilo Službe za notranjo revizijo obremenjujoče za Švarc Pipanovo, Boštjančiča in Goloba. Nove hišne preiskave, novi osumljeni

Pred nekaj dnevi je v javnost prišlo poročilo Službe za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu. Poročilo je rezultat večmesečnega prečesavanja dokumentacije, kot se je izkazalo, enega najbolj spornih nakupov države v zadnjih letih. Osnutek poročila ima sicer več kot 90 strani.

Svoje poročilo pripravljajo tudi na Računskem sodišču

Zgodba z Litijsko se je začela z idejo pravosodnega ministrstva o nakupu nove sodne stavbe. Julija lani so na ministrstvo prispele tri ponudbe. Podjetje Kompas Shop je ponudilo skoraj tri tisoč kvadratnih metrov velike prostore na naslovu Ajdovščina 1-4 v Ljubljani, kjer bi kupnina znašala 4,4 milijone evrov.

Drugo ponudbo je pripravilo podjetje Monetic za dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov velike prostore na Dalmatinovi 2a, ki bi znašala 19 milijonov evrov. Tretja pa je bila ponudba podjetja Rajski vrt, kjer je Sebastjan Vežnaver za dobrih pet tisoč kvadratnih metrov predlagal 7,7 milijona evrov kupnine, ki je na koncu bila izbrana.

Izkazalo se je, da ministrstvo za pravosodje za nakup ni imelo dovolj denarja v svojem proračunu. Kot pa so ugotovili revizorji pravosodnega ministrstva, je na koncu prišlo do nezakonite prerazporeditve sredstev. Minister za finance, Klemen Boštjančič, tedanja ministrica za pravosodje, Dominika Švarc Pipan, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik vlade Robert Golob so, kot je moč razbrati iz poročila, s svojimi ravnanji kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz postavke Tekočih proračunskih rezerv na postavko Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb.

Ker pa gre za porabo oziroma način porabe proračunskih sredstev, kar je pod kontrolo Računskega sodišča, ugotovitve državnih revizorjev pravosodnega ministrstva še ne bodo imele pravnih posledic. Svoje poročilo pripravljajo tudi na Računskem sodišču, ki  pa naj bi prav tako bilo precej obremenjujoče do omenjenih političnih akterjev.

Švarc Pipanova podrejenim naročila, naj denar za stavbo iščejo znotraj proračuna

Bivša ministrica Švarc Pipanova je pred časom govorila o tem, da so jo strokovne službe pri nakupu sodne stavbe zavajale. Iz revizije pa izhaja, da temu ni tako. Z nakupom, za katerega pravosodno ministrstvo v svojem proračunu ni imelo denarja, je želela seznaniti ministra za finance Boštjančiča, češ da 7,7 milijona evrov za državo že ne bi mogel biti pretiran zalogaj.

Podrejenim je Švarc Pipanova naročila, naj denar iščejo znotraj proračuna ter preverijo, ali se bi nakup lahko financiral tudi prek leasinga ter kakšne so vrednosti zemljišč, ki bi jih ministrstvo lahko prodalo, da bi se za nakup lažje prepričalo tako Boštjančiča kot Goloba.

To so zemljišče ob Dunajski cesti, kjer bi sprva morala stati nova sodna palača, pa zemljišče na Masarykovi cesti ob glavni železniški postaji, kjer je bila v preteklosti tudi že načrtovana sodna stavba, zdaj pa je tam parkirišče, ter zemljišče na Povšetovi ulici, kjer bodo po zgraditvi novega zapora na Dobrunjah prazni prostori zdajšnjega pripora in ljubljanskega zapora.

Iz poročila je razvidno, da se je Švarc Pipanova strinjala z vsemi predlogi glede iskanja virov sredstev za novo stavbo ter da ni odredila izdelave lastne cenitve. Ko je bila ta na koncu vendarle opravljena, se je izkazalo, da je stavba v resnici vredna 6 milijonov evrov, država pa je zanjo zapravila 1,7 milijona evrov več.

Pooblastilo za vodenje nakupa je bilo podeljeno januarja 2024, po tem ko je stavba že bila kupljena. Še pred odhodom z ministrstva pa je Švarc Pipanova revizijo očitno želela celo ustaviti. To je razvidno iz tega, da je že med njenim potekom takratnemu začasnemu generalnemu sekretarju Žarku Bogunoviču odredila, da se revizorki Suzani Hötzl odvzamejo vse pravice dostopa do dokumentacije.

Prodajna pogodba napisana zgolj v treh dneh

18. decembra lani je bil nakup nove sodne stavbe ustavljen. Ministrica Švarc Pipanova je sporočila, da minister za finance ne more zagotoviti finančnih sredstev iz proračuna. Je pa, kot je revizorki razlagal takratni generalni sekretar Uroš Gojkovič, Švarc Pipanova še vedno vztrajala pri novem sestanku z Boštjančičem.

Že štiri dni kasneje (22. decembra) je na finančnem ministrstvu potekal nov sestanek, ki je bil sprva namenjen gradnji novega zapora na Dobrunjah. Vprašanje nakupa sodne stavbe sta odprla državni sekretar pravosodnega ministrstva Igor Šoltes in vodja Boštjančičevega kabineta Klemen Babnik. Boštjančič se je z nakupom stavbe strinjal.

Se pa je spet mudilo. Zaradi praznikov je bilo časa za pripravo nove dokumentacije zgolj tri dni. Pripravljena je bila prodajna pogodba, ki pa ni bila ravno kvalitetna. Potrdile so jo številne službe ministrstva, a so v njej revizorji ugotovili več nepravilnosti. Pogodba ni vsebovala predplačila, ampak zgolj plačilo celotne kupnine v izjemno kratkem času.

Tako strokovnim pravosodnim službam niti ni bila dana možnost, da bi se o dodatnih zavarovanjih kupnine pogovarjalo, kaj šele, da bi prišlo do dogovora s prodajalcem ali realizacije. Običajno je rok za plačilo kupnine en mesec.

Poročilo še navaja, da država ni ravnala v skladu s standardom dobrega gospodarja. Pri energetski izkaznici stavbe ni bilo navedeno, da stavba več let ni bila v uporabi, prav tako pa ne, ali je sploh primerna za uporabo. Bonitetna ocena podjetja Rajski vrt pa razkriva, da je bilo podjetje ustanovljeno zgolj za to, da se izvede nakup nepremičnine na Litijski in njeno nadaljnjo prodajo.

Švarc Pipanova zlorabila opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

Nakup stavbe na Litijski sedaj preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Zlorabe položaja pri poslu je osumljenih 13 ljudi, protipravna premoženjska korist, ki je nastala z omenjenim kaznivim dejanjem, pa znaša najmanj 3,4 milijona evrov.

Kmalu po razkritju, da je država stavbo preplačala za 1,7 milijona evrov, je bivša ministrica Švarc Pipanova več ljudi obtožila korupcije. Tako so v začetku marca letos državnemu sekretarju Urošu Gojkoviču in Simonu Starčku izrekli opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj naj bi »večkrat in načrtno prekrivala ali lažno prikazovala dejstva oziroma prirejala informacije oziroma drugače zavajala vodstvo ministrstva za pravosodje«.

Vodstvo ministrstva Gojkoviču in Starčku ni pojasnilo, kaj konkretno naj bi kršila oziroma katerih navodil se nista držala, zato revizorka Hötzlova ocenjuje, da je Švarc Pipanova z opozoriloma pred odpovedjo zlorabila ta delovnopravni institut za »izživljanje nad zaposlenima kot šibkejšima strankama v obliki nedopustnega preventivnega ustrahovanja in discipliniranja«.

Nove hišne preiskave, novi osumljeni

Za 24ur pa so v sredo še potrdili, da je Nacionalni preiskovalni urad opravil nove hišne preiskave v povezavi z zlorabami pri nakupu razpadajoče stavbe na Litijski. Te preiskave so se zgodile približno tri mesece po prvih.

Takrat so potekale ravno na dan primopredaje med pravosodnima ministricama. Policisti so takrat kot glavnega osumljenca preiskali že omenjena Uroša Gojkoviča in Simona Starčka, pa še nekatere druge uslužbence ministrstva, npr. Gojkovičevo namestnico Tinko Teržan, nekdanjo vodjo službe za finance in proračun Janjo Gervas ter vodjo oddelka za pravne in splošne zadeve Matejo Žižek. Med osumljenimi sta bila tudi prodajalec nepremičnine Sebastjan Vežnaver ter sodni cenilec Anton Rigler. Potekala je tudi v prostorih ministrstva za pravosodje, ne pa tudi v prostorih ministrstva za finance, saj so ustrezno dokumentacijo policistom predali sami.

Na prvem seznamu osumljenih ni bilo Švarc Pipanove kot tudi državnega sekretarja Šoltesa, sedaj pa je preiskava razširjena še na Bredo Zorko in Enesa Draganovića. Zorkova je cenilka gradbene stroke in avtorica dveh cenitev stavbe. Vrednost stavbe je leta 2019, preden jo je kupil Vežnaver, postavila pri 2,9 milijona evrov. Vežnaver jo je na koncu kupil za 1,7 milijona evrov.

Druga cenitev je bila izdelana konec leta 2023, uradno pa jo je izvedel prej omenjeni Rigler. Ta je na koncu priznal, da je cenitev pravzaprav izdelala Zorkova. Isto stavbo je ocenila na 7,9 milijona evrov, in to zgolj štiri leta po prvi cenitvi, od katere pa je stavba dejansko zgolj še bolj propadala.

Draganović pa je žalski podjetnik, ki je sicer najmočnejši avtovlekar pokvarjenih in poškodovanih tovornjakov z naših avtocest. Ta je Vežnaverju pred petimi leti posodil dva milijona evrov. Pred pol leta, takoj za tem, ko so stavbo prodali državi, naj bi Vežnaver državi preko Draganovićevih podjetij vrnil več kot štiri milijone evrov.

Kot je povedala sedanja pravosodna ministrica Andreja Katič, je notranje revizijsko poročilo prejela 14. junija. Ta teden naj bi bilo poročilo tudi javno objavljeno, a so kasneje dodali, da bodo to storili šele po prejemu dodatnih pojasnil revizorke.

Ker naj bi revizijsko poročilo omenjalo premierja, pa so iz njegovega kabineta, kjer z omenjenim dokumentom niso seznanjeni, še dodali, da bodo v kabinet pravosodnega ministrstva naslovili dopis s prošnjo, da jim skladno z obrazložitvijo ministrice in v okviru pristojnosti posredujejo vse relevantne informacije, povezane s pripravo poročila, kot tudi samo poročilo.