Poročilo ECLJ: strokovnjaki Združenih narodov pristali v krempljih finančnih "botrov"?

Organizacija ECLJ je pred Združenimi narodi predstavila poročilo, ki razkriva konflikt interesov in posledično pomanjkanje neodvisnosti pri ekspertih, ki pripravljajo poročila in smernice delovanja organizacije Združenih narodov in njenih podrejenih organizacij, v tem primeru Sveta za človekove pravice pri Združenih narodih.

Kot razkriva poročilo, so mednarodne organizacije in tudi nekateri njihovi strokovnjaki poleg rednega proračuna, ki ga prispevajo države, deležne vse večjega financiranja posameznih vplivnih privatnih nevladnih organizacij, ki posledično tudi vplivajo na rezultate njihovega dela, politiko in vsebino priporočil in smernic delovanja. To financiranje pa je pogosto tudi netransparentno in poteka mimo vseh nadzornih mehanizmov, kar daje nekaterim posameznikom izjemen vpliv na svetovno politiko, ki jo krojijo mednarodne organizacije.

V European Center for Law and Justice [Evropski center za pravo in pravico] (ECLJ) so po tem, ko so februarja lani razkrili konflikt interesov med določenimi nevladnimi organizacijami in sodniki na Evropskem sodišču za človekove pravice, pod drobnogled vzeli naslednjo mednarodno institucijo: Svet za človekove pravice pri Združenih narodih.

Nedavno so objavili izsledke, ki kažejo na kršenje neodvisnosti številnih strokovnjakov omenjene institucije. Poročilo, ki je utemeljeno na poročilih o financiranju in intervjujih s 25 strokovnjaki za posebne postopke pri Združenih narodih, so predstavili tudi na srečanju poročevalcev, strokovnjakov in vodij delovnih skupin pri Svetu za človekove pravice, kjer se je vnela burna razprava.

Očitki na eni strani se nanašajo na neprofesionalnost poročila, vprašanje neodvisnosti in zatiranje kritike. Nekateri poročilo ocenjujejo kar za napad na človekove pravice, saj je Svet, ki ga poročilo obravnava, ključno orodje za zaščito le-teh. Spet drugi opozarjajo, da skušajo tisti, katerih nečednosti poročilo razkriva, utišati prinašalca informacij. Podatki v poročilu so medtem zaskrbljujoči in poučni.

Mednarodne organizacije vse bolj podrejene zasebnim »botrom«

Osrednja ugotovitev je, da zasebne nevladne organizacije in fundacije neposredno financirajo tako mednarodne institucije kot tudi določene strokovnjake, ki delajo v oz. za te organizacije, s čimer dosežejo, da ti strokovnjaki spišejo poročila in smernice, ki se skladajo z agendo teh organizacij. Ta poročila so nato predstavljena kot neodvisna in strokovna poročila Organizacije Združenih narodov in jih vlade kot take uporabljajo za upravičevanje svojih politik, kar je v hudem nasprotju s pravili delovanja strokovnjakov, ki bi morali biti neodvisni.

UNESCO je denimo v letu 2020 od zasebnikov prejel 69 milijonov dolarjev, UNFPA 77,5 milijonov (2019), Visoki odposlanec za begunce pri Združenih narodih 540 milijonov (2020), do resnično vrtoglavih zneskov pa prihaja pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO – več kot milijarda dolarjev (2017) in Unicefu – 1,4 milijarde ameriških dolarjev v letu 2020).

Prispevki zasebnih fundacij in organizacij ponekod predstavljajo že znatne dodatne vire, primerljive rednim proračunom, ki jih sicer financirajo države. Strokovnjaki pa nadzor v teh institucijah prek financiranja imenujejo že kar zavzetje oz. privatizacija družbenih znanosti. Ker gre v glavnem za manjše število vplivnih zasebnih organizacij, so te običajno tudi agilnejše in bolje organizirane od posameznih držav pri obvladovanju institucij.

Zasebniki netransparentno financirajo tudi posameznike, ki pripravljajo poročila, kar je hud konflikt interesov

Še dodatno pa zasebne fundacije mimo organizacij financirajo tudi neposredno strokovnjake, ki delajo na določenem poročilu, raziskavi ali smernici za mednarodno organizacijo. Med letoma 2015 in 2019 so pri 37 od 121 preučevanih strokovnjakih zaznali dodatna plačila v skupni višini skoraj 11 milijonov ameriških dolarjev. En sam ekspert je prejel 2 milijona, eden 1 milijon, šest več kot pol milijona in nadaljnih enajst preko 100.000 dolarjev dodatnega denarja, prejetega neposredno od zasebnih fundacij in organizacij.

Med največje »donatorje« se tako uvrščajo Ford Foundation, Open Society Foundation Georgea Sorosa, Gates Foundation, McArthur Foundation in Oak Foundation ter podjetje Microsoft. Samo prej omenjenim strokovnjakom je Ford Foundation plačala več kot 2 milijona in Open Society Foundation več kot milijon in pol ameriških dolarjev.

Da ne gre za zgolj za donatorje, ki bi podpirali mednarodne organizacije, v nekaterih primerih razkrivajo celo dokumenti znotraj organizacij, ki zasebnih organizacij ne nazivajo kot donatorje, ampak kot polnopravne partnerje, ki pričakujejo tesno vključenost v aktivnosti, kot so razprave o politikah, zagovorništvo in problemske analize, ter so hkrati tudi vir znanja. Kot ugotavlja poročilo, gre za sožitje zasebnih organizacij, ki imajo dostop do velikih količin denarja ter si želijo dodatnega političnega vpliva, ki ga imajo mednarodne institucije, ki z veseljem sprejmejo dodatni denar teh organizacij.

Na tak način se briše meja med enimi in drugimi ter ustvarja zmeda med ustvarjalci politik in financerji, mednarodne organizacije pa hitro postanejo finančno odvisne od zasebnih donatorjev, ki nato diktirajo politiko prek izbire strokovnjakov, ki imajo mandat za pripravo poročil, določanja smernic, izvajanje komunikacije za mednarodne organizacije in izkoriščajo strokovnjake mednarodnih organizacij za lastne interese.

Ko »neodvisni« ekspert Združenim narodom proda poročilo, ki ga je pripravil za zasebne donatorje

Kako to deluje v praksi? Juan Mendez je bil med letoma 2010 in 2016 posebni poročevalec za mučenje. Istočasno je bil tudi član uprave Iniciative za pravičnost pri Open Society. Open Society mu je zagotovila 200.000 dolarjev financiranja za njegov raziskovalni center Anti-Torture Iniciative, ki mu je pomagal pri pisanju poročil posebnega poročevalca. Leta 2015 je Mendez prejel tudi 90.000 dolarjev od Ford Foundation za ekspertno konzultacijo ter pripravo poročila na temo spola in mučenja. Isto poročilo je bilo nato objavljeno pri Združenih narodih. Poročilo, objavljeno pri Združenih narodih, je na povsem enak način kot organizaciji, ki sta ga financirali, promoviralo splav, hkrati pa v poročilu nobena od organizacij, ki je njegovo pripravo izdatno financirala, ni omenjena niti z besedo. Juan Mendez je to poročilo pripravil kot "neodvisni strokovnjak".

Mendez je le en primer, ki ga razkriva ECLJ. Niso pa financirani vsi strokovnjaki Združenih narodov. Nekateri posledično ostajajo tudi brez sredstev za svoje delo, medtem ko drugi sredstva sprejemajo. Med slednjimi nekateri zavestno promovirajo cilje "donatorjev", medtem ko drugi niti ne opazijo problematike, ki jo takšno financiranje prinaša, še opozarjajo tisti, ki so spregovorili za ECLJ.