Več brezposelnih, manj delovnih mest: zadržanje interventnega zakona podaljšuje negotovost

Julijski podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo na ohlajanje slovenskega trga dela. Število brezposelnih se je v primerjavi z junijem povečalo, delodajalci pa so objavili manj prostih delovnih mest kot mesec prej in tudi manj kot pred letom dni. Čeprav je del povečanja brezposelnosti posledica sezonskih dejavnikov, predvsem izteka pogodb v šolstvu, opozorila gospodarstva ostajajo enaka – podjetja potrebujejo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ne pa dodatne negotovosti.

Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec julija prijavljenih 43.257 brezposelnih oseb, kar je 2,4 odstotka več kot junija, vendar 1,2 odstotka manj kot julija lani. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo brezposelnih v povprečju 45.196 oseb oziroma pol odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Obenem se zmanjšuje tudi povpraševanje po delavcih. Delodajalci so julija prijavili približno 14.000 prostih delovnih mest, kar pomeni 8,1 odstotka manj kot junija in skoraj osem odstotkov manj kot pred letom dni.

Šolniki povečali julijsko brezposelnost

Na zavodu pojasnjujejo, da je julijsko povečanje brezposelnosti v veliki meri povezano s koncem šolskega leta. Številnim zaposlenim v izobraževanju so se iztekle pogodbe za določen čas, zato so se prijavili med brezposelne.

Julija se je na novo prijavilo 5.298 oseb, kar je skoraj tretjino več kot mesec prej. Iz evidence se jih je odjavilo 4.286, od tega se jih je zaposlilo 2.323, kar je precej manj kot junija.

Kljub nekoliko slabšim številkam podjetja še vedno iščejo predvsem proizvodne delavce, gradbene delavce, čistilce, skladiščnike, strežnike, voznike in prodajalce. Zaradi bližajočega se novega šolskega leta se ponovno povečuje tudi povpraševanje po učiteljih in vzgojiteljih.

Podjetja iščejo predvsem proizvodne delavce, gradbene delavce, čistilce, skladiščnike, strežnike, voznike in prodajalce.

Gospodarstvo opozarja na negotovost

Ob nekoliko slabših kazalnikih na trgu dela prihajajo tudi opozorila gospodarstva, da Slovenija potrebuje ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti.

Prav zato je pomembna tudi nedavna odločitev Ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje interventnega zakona, namenjenega izboljšanju poslovnega okolja in razbremenitvi gospodarstva do dokončne odločitve o ustavnosti.

To pomeni, da ukrepi, ki bi lahko podjetjem olajšali poslovanje, za zdaj ne morejo začeti veljati. Podjetja zato ostajajo v enakem regulatornem in stroškovnem okolju kot doslej, čeprav so računala na določene razbremenitve.

Kaj pomeni zadržanje zakona?

Za podjetja zadržanje interventnega zakona pomeni predvsem podaljšanje negotovosti.

Čeprav Ustavno sodišče s tem še ni odločilo, da je zakon protiustaven, je njegovo izvajanje začasno ustavljeno. Posledično se ne morejo uveljaviti predvidene spodbude za izboljšanje poslovnega okolja, podjetja pa težje načrtujejo investicije, zaposlovanje in razvojne projekte.

V praksi to pomeni, da gospodarstvo še naprej posluje pod obstoječimi pogoji, brez pričakovanih razbremenitev, medtem ko se odločanje o ustavnosti lahko zavleče še za več mesecev.

Starejši so največja skupina brezposelnih

Podatki zavoda kažejo tudi na strukturne težave slovenskega trga dela. Med brezposelnimi je skoraj 35 odstotkov starejših od 50 let, največ pa je oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo. Iskalci prve zaposlitve predstavljajo približno šestino vseh brezposelnih.

Čeprav slovenski trg dela ostaja razmeroma odporen, julijski podatki nakazujejo postopno umirjanje zaposlovanja. V takšnih razmerah gospodarstvo še toliko bolj poudarja potrebo po hitrih in predvidljivih ukrepih države. Zadržanje interventnega zakona po oceni številnih podjetij pomeni predvsem odlog spodbud, ki bi lahko prispevale k večji konkurenčnosti, novim naložbam in ustvarjanju delovnih mest, zato se negotovost za podjetja in zaposlene podaljšuje.