Polh: Naš cilj je dostopno, strokovno, varno javno zdravstvo

Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki jo je pred enim letom napovedal sindikat Fides, se je pričela 15. januarja letos in še vedno traja. Predsednik Fidesa Damjan Polh je na današnji tiskovni konferenci povedal, da odločevalci niso naredili veliko za izboljšanje delovnih pogojev za zdravnike in ostale zdravstvene delavce. Med drugim je še spomnil, da je s sprejetjem novele zakona o zdravniški službi stavka izgubila pravi pomen. Fides pri stavki zdravnikov sicer še vztraja, po Polhovih besedah na drugi strani ni vizije oziroma smernic, ki bi potegnili voz iz blata javnega zdravstva.

»Odpravili bomo porušena plačna sorazmerja in nagrajevali motivacijo ter rezultate dela,« so o pravičnem plačilu zdravstvenega kadra stranke aktualne vlade zapisale v koalicijsko pogodbo. Poleg tega so med drugim napovedali še razbremenjevanje zdravnikov in zaposlovanje dodatnega kadra. »S povrnitvijo ugleda poklica, izboljšanjem pogojev dela ter razbremenitvijo administrativnega dela bomo ohranili kader v zdravstveni negi,« so zagotovili. Že pred volitvami pa so v stranki SD napovedovali, da bomo v 30 dneh prišli do pregleda pri specialistu in v Levici obljubljali širitev zdravstvenih pravic. Dobri dve leti kasneje je bilo med 130 in 140 tisoč ljudi še vedno brez izbranega zdravnika, kadra v zdravstvu kronično primanjkuje. Mnogi iz javnega zdravstva odhajajo na bolje plačana delovna mesta ali pa v službe, kjer so manj obremenjeni. Odhajajo tudi v tujino in v privatni sektor, kjer lahko delajo v boljših pogojih. Po podatkih NIJZ nedopustno dolgo na pregled čaka skoraj 157 tisoč ljudi. Med podatki je tudi zaznati, da se z napotnico, ki ima oznako 'zelo hitro', praktično pri vseh specialistih čaka krepko dlje kot obljubljenih 30 dni.

Najdaljša zdravniška stavka se je zaradi neizpolnjene zaveze vlade pričela 15. januarja 2024

Začetek celotne sage seže v september 2022, ko je zdravniški sindikat Fides zbral 3.500 podpisov za izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Hkrati so v Fidesu tudi napovedali stavko – poleg predloga, da se zakon o sistemu plač v javnem sektorju za njih ne bi uporabljal, so pričakovali, da bo nov tarifni del kolektivne pogodbe zagotavljal plačilo, ki bi ustavilo beg zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega sistema. Na vladni strani izstopu niso bili naklonjeni, je bil pa nato oktobra, na podlagi pogajanj, dosežen Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti. Sporazum je določal, da bo vlada do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in da ga bodo do 30. junija 2023 vložili v zakonodajni postopek. Takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je sporazum označil za zgodovinski dosežek. Slavnostno je napovedal, da imajo na voljo nekaj mesecev za pripravo rešitev in da je cilj priti do zdravstvenega sistema, v središču katerega bo pacient. Decembra 2022 je glavni stavkovni odbor Fidesa ponovno napovedal stavko, kar je januarja, s pomočjo mediacije, pripeljalo do še enega sporazuma. Časovnico oktobrskega sporazuma so tako še enkrat potrdili in določili, da naj bi se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega stebra implementirale do 1. januarja 2024.

Hkrati se je vlada tudi javno opredelila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki. Ker je vse kazalo na to, da do aprila ločenega plačnega stebra ne bodo uspeli izoblikovati, so v Fidesu ponovno zagrozili s stavko. Minister je opozoril, da bo stavka nezakonita, ker ni bila uradno napovedana vsaj 10 dni prej, kot nalaga zakon. Napovedal je tudi, da bo vlada prevzela politično odgovornost, če do 30. junija zakon ne bo vložen v zakonodajni postopek. Stavka je bila nato odpovedana, z zakonom pa tudi ni bilo nič. »Proučili smo nastalo situacijo in ugotovili, da Vlada v postopku pogajanj ni izpolnila niti ene zaveze iz podpisanega sporazuma o prekinitvi stavkovnih aktivnosti iz oktobra 2022,« so v začetku julija 2023, po vseh zamujenih rokih, sporočili iz Fidesa in se ob tem vprašali, kaj za vlado sploh pomeni, da je zdravstvo prioriteta. Kmalu za tem je minister za zdravje odstopil, avgusta pa smo bili priča uničujočim poplavam. Neformalni sestanki so sicer potekali še naprej, a zgodilo se ni nič, oktobra je s položaja ministrice za javno upravo odstopila še Sanja Ajanović Hovnik. Fides je takorekoč ostal brez sogovornika, decembra so ponovno napovedali stavko. Tokrat se je stavka 15. januarja 2024 tudi zares pričela.

Avgusta letos je Fides obvestil vlado in druge deležnike o širitvi stavkovnih zahtev. Sindikat se je takrat že osem mesecev tedensko udeleževal pogajanj z vladno pogajalsko skupino, vendar so bili po Fidesovi oceni še vedno daleč od odgovora – stanje v zdravstvu pa je bilo vse bolj alarmantno. »Zahteve smo razširili, ker nam je postalo jasno, da vlada, v svojih prizadevanjih za spremembo plačnega sistema javnega sektorja, le-tega degradira in vzpostavlja nova nesorazmerja, kar bo prizadelo zlasti zdravniška delovna mesta,« so poročili v izjavi za javnost. Med zahteve so vključili tudi možnost dodatnega dela pri lastnem delodajalcu – zahtevali so, da vlada do 31. decembra 2024 pripravi zakon, ki bo zdravnikom omogočil, da pri svojem delodajalcu opravljajo dodatno delo preko polnega delovnega časa na podlagi posebnih pogodb.

Zahtevali so, da vlada do 31. decembra 2024 pripravi zakon, ki bo zdravnikom omogočil, da pri svojem delodajalcu opravljajo dodatno delo preko polnega delovnega časa na podlagi posebnih pogodb.

Polh: Pogovori z vlado so ves čas tekli, a niso bili konstruktivni

»En svetel trenutek v tem obdobju je bila mediacija, ki nam je prinesla napredek v pogovorih z vladno pogajalsko skupino,« je danes dejal predsednik Fidesa Damjan Polh in pojasnil, da so pogovori z vlado sicer ves čas tekli, a niso bili konstruktivni, ker niso reševali strokovnih zahtev, temveč so zgolj odkrivali nove probleme v javnem zdravstvu. Predsednik Fidesa je še povedal, da so med mediacijo napisali nekaj pomembnih besedil, med drugim aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Napisali so tudi besedilo o variabilnem nagrajevanju zdravnikov. Polh je napovedal, da je to eden od ciljev, ki ga bodo zasledovali tudi po novem letu. Poudaril je, da jim omenjene rešitve dajejo nekaj optimizma v novem letu. Želijo pa nadgraditi slab plačni sistem, ki je brez vsebine. »Naš cilj je dostopno, strokovno, varno javno zdravstvo in tega se bomo držali do konca, dokler ne bomo dosegli teh ciljev oziroma obrnili negativen trend navzgor,« je bil jasen Polh, ki ostaja kritičen do zadnje različice predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

V izjavi za javnost 13. decembra so zapisali, da so v sindikatu resno zaskrbljeni, ko prebirajo nov predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki po njihovem mnenju predstavlja nevaren eksperiment z usodo slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Predlog, je bil po besedah sindikata v javnost ponovno posredovan brez širšega strokovnega posveta, kar kaže na samovoljno delovanje Ministrstva za zdravje – kar pa je v nasprotju z načeli odprtega socialnega dialoga. »Očitajo nam, da delamo nič ali malo v dopoldanskem času, zato da se potem z delom lahko izkažemo v popoldanskem času v zasebnih ambulantah, klinikah in podobno. To so floskule, ki jih dobivamo vsakodnevno, posebej takrat, kadar je kriza na njihovi strani in potem skušajo preusmeriti pozornost na nas zdravnike,« je izpostavil. Polh je še ocenil, da je zdravniška požrtvovalnost prispevala k temu, da odhodi zdravnikov niso vidni v visokem odstotku – po anketi, ki so jo opravili in v kateri je sodelovalo 85 zdravnikov, je 59 odstotkov anketirancev opazilo odpovedi ali prekinitev pogodb, 18 odstotkov pa jih je poročalo o velikem številu odpovedi. 38 odstotkov anketirancev je potrdilo, da so se zaradi odhodov zapirala delovišča, 35 odstotkov pa jih je zaznalo zmanjšanje obsega delovanja.