Po zmagi bank na Ustavnem sodišču glede prevzemanja tveganj za posojila v švicarskih frankih: razočaranje v Združenju Frank

Jakob Vid Zupančič
vir: Pixabay

Potem ko je marca Ustavno sodišče zadržalo izvajanje Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditojemalci in kreditodajalci kreditov v švicarskih frankih, je sedaj zakon še razveljavilo.


S strani nekaterih je bila odločitev ustavnega sodišča pozdravljena, drugi pa so bili tudi razočarani, recimo v združenju Frank. Zanimalo nas je, kaj sledi razveljavitvi zakona, kaj to pomeni in kakšni so bili argumenti, da je ustavno sodišče zakon razveljavilo.



Banke odločitev videle kot potrditev, da živimo v urejeni pravni državi


V začetku leta so pobudo za oceno ustavnosti zakona sprožile banke. Te so menile, da bi izvrševanje zakona prineslo nedoumljive škodljive posledice za prebivalce, gospodarstvo in državo.


V združenju bank so zapisali, da je odločitev ustavnega sodišča zelo pomembna, “saj pritrjuje ugotovitvam stroke glede prave retroaktivnosti in na neki način predstavlja precedens, ker med ostalim v obrazložitvi jasno izpostavi, da gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje njegovih posameznih določb”. Odločitve sicer niso videli kot osebno zmago, ampak kot potrditev, da živimo v urejeni pravni državi.


Bolj razočarani pa so bili v Združenju Frank. Tudi sami so menili, da gre za potrditev obstoja urejene pravne države, a hkrati poudarili, da se problema kreditov ne da rešiti brez posega za nazaj. Izpostavili so tudi, da so še posebej razočarani, saj so v drugih državah podobni zakoni prestali ustavno presojo, med drugim je npr. Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da hrvaški zakon ni kršil pravic bank.


V združenju menijo, da je bila zakonska rešitev za banke najcenejša in za kreditojemalce najhitrejša. Zavrnitev zakona pa hkrati pomeni tudi to, da problem ostaja in da bo njegovo reševanje v prihodnosti še obremenjevalo sodni sistem.



Evropsko sodišče za človekove pravice ni odločilo enako kot naše ustavno sodišče


Zakon je sicer po dolgoletnih prizadevanjih prerazporedil valutna tveganja za posojila v švicarskih frankih. Osredotočal se je za najeme med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, tveganja pa je prerazporedil s tako imenovano valutno kapico. Namen zakona je bil v tem, da bi se del bremena podražitev posojil, ki so se zgodile po intervenciji švicarske centralne banke leta 2015, in prekinitve vezave franka na evro, prenesel na banke.


Zakon je zajemal vseh 32 tisoč posojilojemalcev v frankih iz tistega obdobja in je zajemal cel kup deležnikov, ne glede na status. Zajel je tako tiste, ki posojila še odplačujejo, tiste, ki so ga že odplačali, tiste, ki jim je banka odpovedala pogodbo, pa tudi tiste, katerih terjatev iz kreditne pogodbe je banka vmes že odprodala. Za vse kreditne pogodbe bi banka morala pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k veljavni kreditni pogodbi v frankih oziroma v obliki nove pogodbe, če je pogodba že potekla.


Ustavno sodišče je odločitev sicer sprejelo dokaj enotno. Kar sedem ustavnih sodnikov je glasovalo za, zgolj eden pa je bil proti, in sicer ravno predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. V zadevi je bil izločen ustavni sodnik Rok Čeferin.


Drugače kot v Sloveniji pa je, kot je že opozorilo Združenje Frank, v hrvaškem primeru odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je namreč zavrnilo pritožbo združenja hrvaških bank. V Večernjem listu so tako zapisali, da imajo uporabniki konvertiranih posojil na Hrvaškem tako pravico do povračila. Posojilojemalci lahko izbirajo, ali bodo pogodbe veljale še naprej, če pa želijo, lahko uveljavijo prejem odškodnine. Sicer mora na Hrvaškem dokončno odločitev še vedno dati vrhovno sodišče.


Problem s franki je sicer nastal v začetku novega tisočletja. Takrat so poslovne banke v številnih državah, večinoma tranzicijskih (poleg držav iz bivše Jugoslavije npr. še tudi na Poljskem), državljanom ponujale posojila z devizno klavzulo v švicarskih frankih, katerih vrednost pa je močno narasla, kar je pomenilo povečanje obsega posojil, obresti in višine posameznih obrokov.


Uporabniki tovrstnih posojil so tako zapadli v velike finančne težave in izgubili ogromno premoženja. Na ustavnem sodišču v Sloveniji so se sodniki tako odločili predvsem zaradi nedopustne retroaktivnosti zakona. Povratno je učinkovala valutna kapica, ki jo je uvedel zakon. Z omenjeno valutno kapico je zakon valutno tveganje v primeru apreciacije švicarskega franka prenesel v breme kreditodajalcev, brez mehanizma valutne kapice pa bi to breme nosili kreditojemalci, so še zapisali na ustavnem sodišču.


V Združenju Frank zdaj apelirajo na državo in sodstvo, da zagotovita pospešeno reševanje sporov ob upoštevanju prava EU in realno izvedljivem varstvu potrošnikov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Rule-of-Law-Report-2023.jpeg
Kaj o pritiskih Vere Jourove na slovenske ustavne sodnike prikriva Evropska komisija?
  • 31. 08. 2025
Ekskluzivno: Golobova tožba zoper dr. Štrancarja – ta jo je označil za skrpucalo
  • 01. 11. 2025
5wahq_20250730-160742.jpg
Anton Čemažar za odvetnika izbral moža, ki je premagal Jankovića: kakšno kazen na sodišču zahteva za Rome?
  • 01. 08. 2025