Slovenci smo po eni strani še vedno med večjimi zagovorniki Evropske unije in njenih dobrobiti, po drugi strani pa je dogajanje minulega leta opazno okrnilo ugled evropskih institucij pri nas. Najbrž je to predvsem posledica pranja slovenskega umazanega perila skozi Bruselj.
Vsaj tako kaže anketa Eurobarometra, iz katere je razvidno, da Slovenci še vedno nadpovprečno podpiramo EU, a ne več tako zavzeto kot v preteklosti. Manj smo zadovoljni s tem, v katero smer se stvari v EU razvijajo, manj zaupanja je tudi v institucije EU.
Eurobarometer sicer kaže, da se je javna podpora parlamentu in širše EU v času pandemije covida-19 na splošno med prebivalci držav članic občutno okrepila.
Unija prinaša več prednosti kot slaboti
Za 62 odstotkov Evropejcev in kar 64 odstotkov Slovencev je članstvo njihove/naše države v Uniji dobra stvar, le devet oziroma v Sloveniji le sedem odstotkov jih meni nasprotno. To je že drugo leto zapored najboljši rezultat po letu 2007. Skoraj tri četrtine vprašanih (72 odstotkov v EU in 76 odstotkov v Sloveniji) ocenjuje, da je njihovi državi članstvo v uniji koristilo.
Kot največjo korist članstva v EU Slovenci vidijo njen prispevek h gospodarski rasti (39 odstotkov). Je pa v primerjavi s povprečjem EU v Sloveniji občutno več takih, ki menijo, da imajo zelo malo vpliva na to, kakšne odločitve se sprejemajo na ravni EU (46 odstotkov Slovencev proti 30 odstotkom na ravni EU).
Za skoraj tretjino vprašanih (32 odstotkov) je demokracija tista vrednota, ki jo je najpomembneje braniti. Sledita ji svoboda govora in mišljenja ter varstvo človekovih pravic, je pokazala raziskava, ki so jo po naročilu Evropskega parlamenta novembra lani izvedli v vseh 27 državah članicah.
Za Slovence najbolj pomembno odpravljanje revščine
Med političnimi prioritetami parlamenta največ Evropejcev (42 odstotkov vprašanih) na vrh postavlja javno zdravje, na drugem mestu je odprava revščine in socialnega izključevanja, tik za njo pa boj proti podnebnim spremembam. Med Slovenci je bila na prvem mestu odprava revščine in socialnega izključevanja (46 odstotkov), javno zdravje na drugem (45 odstotkov) in na tretjem podnebne spremembe (39 odstotkov).
58 odstotkov Evropejcev si želi, da bi Evropski parlament v prihodnosti dobil pomembnejšo vlogo, v Sloveniji pa je bil ta delež kar 69-odstoten. V primerjavi z letom 2015 se je delež tistih, ki imajo pozitivno mnenje o parlamentu, povečal za 12 odstotnih točk, na 36 odstotkov (v Sloveniji je takšnih 34 odstotkov, odstotno točko manj kot pred letom dni). Negativno mnenje jih ima le 17 odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov), 45 odstotkov pa je v EU tistih, ki so nevtralni. V Sloveniji je takih kar 70 odstotkov.
Le še polovica zadovoljna z demokracijo v EU
Kar zadeva negativno mnenje o EU, je bilo v štirih državah članicah opaziti povečanje za vsaj tri odstotne točke. Največji porast je v Romuniji (19 %), sledijo Bolgarija (19 %) in tudi Slovenija (11 %).
Pri Slovencih je zaznati tudi padanje zadovoljstva s tem kako v EU deluje demokracija. V 17 državah članicah se je namreč način delovanja demokracije v EU zmanjšal za vsaj tri točke. Pri nas pa kar za 11 odstotnih točk, kar je četrti najslabši rezultat. Tako je v Sloveniji z EU zadovoljnih in zelo zadovoljnih še polovica ljudi.
Naslednji pomembni odgovori so pri vprašanju, ali gredo stvari v EU v pravo smer. Slovenci namreč menimo, da ne, oziroma nas tako meni 37 %. Gre za 22 odstotnih točk slabši rezultat od meritve pred letom dni, kar nas uvršča na tretje mesto po znižanju zaupanja v EU, takoj za Litvo in Estonijo.
Povzetek: manj naklonjeni EU, čeprav se dobro zavedamo njenih koristi
Je pa Slovenija osvojila tudi prvo mesto – in sicer po tem koliko so prebivalci v zadnjem času o EU lahko gledali/brali/poslušali v domačih medijih. Kot vemo, je to posledica dejstva, da seje ta mandat o Sloveniji v EU precej govorilo.
Po vsem tem lahko zapišemo, da smo Slovenci še vedno naklonjeni EU in članstvu v njej, vemo namreč, da ima zaradi EU naša domovina v tem trenutku še vedno več koristi kot izgube. A jasno je tudi, da ne zaupamo več tako zelo trdno v unijo, kot smo še pred nekaj leti. Zaznati je, da smo v zadnjem letu postali manj naklonjeni EU, tudi Evropskemu parlamentu, povečal se je pesimizem do prihodnosti EU in smeri v katero EU gre.
Čeprav se raziskava z vzroki neposredno ne ukvarja, je logično sklepati, da je to posledica izvoženih domačih zdrah na evropski parket, v čemer je iztekajoči se mandat briljirala slovenska levica, od politikov do novinarjev.
Desnosredinsko usmerjeni Slovenci od nekdaj veljajo za bolj pro-evropske (pro-zahodne) in tudi politično bolj angažirane, ko gre za volitve v Evropski parlament. S pranjem umazanega perila preko bruseljskih inštitucij pa je nekaj tega blata na njih tudi ostalo. Če ne drugega smo doma spoznali, kako hitro se evropski novinarji in politiki, ko gre za neko malo, razmeroma nezanimivo državo, zaradi zgolj površinskega poznavanja in zanimanja pustijo zmanipulirati. In to jim nedvomno ni v čast.
Jaz pa mislim, da je za padanje pozitivnega odnosa Slovencev do EU bolj kot izvožene domače zdrahe krivo to, da evropska oblast vse bolj opušča vrednote, na katerih je zrasla. Zraven še kaznujejo članice, ki te vrednote negujejo in poudarjajo (krščanstvo, družina). Vtikajo se v odločitve suverenih držav, ki ne sledijo dekadenci, kateri je zapadla bruseljska birokracija s finančno podporo razdiralcev vrednot. Na nevarnost vojne v Ukrajini (ki se po najslabši varianti lahko razširi še najmanj na Baltske države) se odzivajo kakor preplašen kužek, ki se stiska v kot in besno laja.
Intrige naših levakov (in Lenarčiča zraven) ne bi naredile v Bruslju nobenega vtisa, če ne bi evropska birokracija vsem vsiljevala svojih dekadentnih nazorov. Še kljub temu dekstvu niso ne vem, kako odmevale.
To je tudi res, da se v Bruslju močno krepi Levica, ki pomaga k razgradnji TOSOČLETNIH-vrednot Evrope.
Izvoz domačih levičarskih laži bi bil brez vsakega učinka, če se ne bi v Bruslju trdno vgnezdili evropski anarholevičarji. Spomnimo se samo nekaj ljudi delegiranih iz Slovenij: Vajgl, Cvikl, Jakič, Brglez, nazadnje Lenarčič. Ob medlosti evropskih krščansko ljudskih strank delegiranci tudi iz drugih EU držav niso kaj dosti boljši.
Ustavila bi se pri vaši omembi dekadentnih nazorov.V svoji okolici opažam,da ljudje večinoma teh dekadentnih nazorov ne sprejemajo,četudi se imajo za levičarje.Tudi pri kulovcih so postali bolj obrobna tema,pač ne prinašajo točk.
EU je kot stara dama, ki skuša z ličili skriti svoje gube. Bruselj je izgubil stik z realnostjo oziroma vodi politiko, ki ni bila nikoli verificirana s strani evropskih narodov.
Na kratko: gre za politiko odprave evropskih narodov prek dopuščanja in celo spodbujanja ilegalnih migracij. Gre za politiko načrtne orientalizacije in afrikanizacije Evrope. Gre za politiko uničevanje avtohtone evropske civilizacije.
Tako imenovani multikulti je utopija. Družbo razdvaja in ustvarja napetosti. Poglejmo samo pri nas, kjer imamo migrante, ki so Evropejci kot mi, a nam vendarle očitajo, da je naša narodna glasba fašistična. Počasi bodo fašistične naše narodne jedi, naša kultura, naš jezik … vse slovensko. Manj kot nas bo Slovencev, bolj bodo fašisti tisti, ki bodo ostali.
Na evropski ravni bo podobno. Vzorci iz ZDA se bodo ponovili tudi v Evropi. Domordni Evropejci bodo označeni za kolonialiste, trgovce s sužnji, povzročitelje vojn, krivce za holokavst… Padali bodo spomeniki, evropske umetnine se bodo skrile po muzejskih kleteh ali bodo celo uničene…
Evropska komisija in Evropski parlament pa se ukvarjata s temami kot je Madžarska, Poljska, Slovenija, namesto da bi se ukvarjali z energetsko krizo, inflacijo, erozijo demokracije in ustvarjanja novega enoumja prek politične korektnosti, sovražnega govora, cenzure, farmako-mediko tehnokracije…
V celoti se pridružujem vsemu, kar ste napisali.
Dejstva govorijo sama zase. Vpliv levice v evropskem parlamentu se krepi, zaupanje recipročno temu dejstvu pada.
Slovenski levi parlamentarci so poskrbeli, da smo to razumeli iz prve vrste.
DOMOVINA, mislim, da je res, da s tem, ko je Bruselj pomagal Fajonovi da je lahko tudi tam “prala umazano perilo s praškom LAŽI”, je EU v očeh Slovencev zgubila na ugledu.
Naj vedo v Bruslju, da svobodo govora, je nedopustno prikazovati z LAŽMI.
Fajonova in njeni prijatelji, pa so res LAŽNO prikazovali dogajanje v Sloveniji.
Prav glede NOVINARSTVA, je v sloveniji prav drugače, kot ga je v Bruslju prikazovala naša Fajonova in prijatelji – Levica.
Tako NOVINARJI, kot SODNIKI, še vedno koreninijo v Titovi zakonodaji, ki Levici dovoli vse ter obtožuje in obsoja predvsem desne.
Kučanovim iz kroga Forum 21, pa je dovoljeno vse – tudi kraja?
Kako “na glavo obrnjene” zadeve, so Levičarji pošiljali v Bruselj.
Komisije, ki so od tam prihajale v Slovenijo, pa so se pogovarjale pretežno z Levimi-novinarji.
To se pravi, da EU niti ne išče resnice, ampak deluje po diktatu Anti-fa.
Tega pa, ob vstopu v UNIJO, res nismo pričakovali.
Tudi Lenarčič je bolj Levi aktivist, kot Komisar. Ko je nastopila Covid kriza, je le “grel stole” v Bruslju.
Ali je kaj skrbel za dobavo zaščitne opreme tedaj, ko so bile vse SVETOVNE – dobavne poti zaprte? NIČ!
Je pa pomagal ljudem, ki nasprotujejo sedanji SLOVENSKI vladi.
Zakaj? Ker je bolj Levičar, kot komisar.
Kraševka, jaz sem že odločno ukrepal.
Do volitev se v naši širši družini ne bo kupovalo konzerv, da ne bi iz njih skakala Tanja Fajon.
S tem,ko je EU pri nas izgubila na ugledu,vidim,da slovensko volilno telo le ni tako nagnjeno na levo kot se skuša prikazovati,sicer bi Fajonovi podpora po tem pljuvanju v tujini narasla,pa ji ni.Težava pri nas je,ker je ločnica levo-desno obstala na razumevanju druge svetovne vojne.Tranzicijska levica uspešno izkorišča čustva ljudi,ki so trpeli na partizanski strani,čeprav ti ljudje nočejo ne migrantov ne LGBT in imajo večinoma Slovenijo radi.Tranzicijska levica bi se pravilno imenovala plenilska levica,ima pa tudi bolj malo skupnega z evropsko levico.
Po svoje razumljivo, ker Evropa očitno ne preverja nobenih dejstev in ima na takih položajih, ki naj bi branili demokracijo, ljudi, ki so proti njej. Čeprav se je začelo že z arbitražo in gospodom ritoščipcem. Bi pa bilo bolj pomembno, da bi ljudje razumeli kdo v Sloveniji dela proti Slovencem in nas v tujini ves čas blati, čeprav je jasno, da tudi če dobimo levo oblast, bodo madeži ostali in bo težje braniti naše interese na evropski ravni. To delajo popolnoma neodgovorni ljudje in vsi za velik denar, ker smo jim zaupali.
Ni vseeno koga volimo in koga pošiljamo v Bruselj.
EU mora razpasti in sicer čim prej. Ali to ali pa bo padlo popolnoma vse, vsak najmanjši temelj na katerem je to območje gradilo tisoč let. Obeta se popolna razgradnja družbe, sistemov in vrednot. Padla bo cerkev in padla bo katoliška vera. Bruselj je resnično le gojišče kurb, pedrov in hašišarjev, ki lebdijo v ločeni dimenziji in trgajo košček po košček podobe stare Evrope. Minimalne izglede na dolgi rok imajo le tiste nacije, ki se bodo ogradile od Bruslja in zavrnile to ogabno diktaturo. Upajmo le, da nas ti pohotni cepci ne bodo pahnili v vojno z Rusijo, ki je NI MOGOČE poraziti. Evropa naj se raje začne očiščevati muslimanov. Izpahniti je treba ta corpus alienum.
“Med Slovenci je bila na prvem mestu odprava revščine in socialnega izključevanja (46 odstotkov)” – ahhhh, Slovenci in uravnilovka, odpravljanje revščine, na koncu pa beremo, da denarna pomoč in socialna stanovanja sploh ne gredo v roke slovenskih družin 🙂 Koga brigajo tehnološki razvoj in povečevanje dodane vrednosti, usklajevanje študijskih programov ter potreb gospodarstva, tuje neposredne investicije, razvoj trga kapitala, ugodna davčna struktura ter ugodne plačne politike, bomo prerazdelili, da bo vsak imel po malo, dejansko MALO.
“na tretjem podnebne spremembe (39 odstotkov).” – zanimivo, da glede na stalno poudarjanje pomena podnebnih sprememb, le-te še niso izrinile slovenskega boja z revščino iz prvega mesta? Morebitne mrzle zime v prihodnjih letih, ki bi sledile kot posledica konflikta med Rusijo in Ukrajino ter kot posledica nezanesljive oskrbe iz OVE, bi utegnile ta odstotek krepko zmanjšati 😉