Po nemiru v Bangladešu čas za sanje, jutri pa nov dan - kjer lahko pride tudi do državnega udara

Bangladeš je na zgodovinski prelomnici. Odstavitev voditeljice z najdaljšim stažem na svetu je najbolj kritična politična situacija v državi od revolucije leta 1971. Nemir pa odraža temeljne razpoke v bangladeški politiki, gospodarstvu in varnostnem položaju.   

Večtedenski protivladni protesti so strmoglavili dolgoletne premierko Šejk Hasino. Potem ko je Hasina v ponedeljek odstopila in pobegnila iz države, so ogromne množice vdrle v njeno uradno rezidenco v Daki po tednih smrtonosnih protivladnih demonstracij. Hasina – nekdanja prodemokratična ikona, ki je med 15-letno vladavino postala vse bolj avtokratska – je sedaj v Indiji. 

Protesti so se začeli v začetku julija kot miroljubne zahteve študentov po odpravi kvot v javnih službah - tretjina teh je rezervirana za sorodnike veteranov iz vojne za neodvisnost Bangladeša od Pakistana leta 1971. Aktivisti so trdili, da je sistem diskriminatoren in da ga je treba temeljito prenoviti. Čeprav je bila njihova prošnja v veliki meri uslišana, so se protesti kmalu prelevili v širše protivladno gibanje. 

"Ne gre več samo za študente, zdi se, da so se protestnemu gibanju pridružili ljudje iz vseh družbenih slojev," je prejšnji mesec za BBC povedala dr. Samina Luthfa, docentka za sociologijo na Univerzi v Daki. 

Bangladeški mediji in protestniki so za spiralno naraščajočega števila žrtev krivili policijo. Vlada pa je trdila, da so policisti streljali le iz samoobrambe ali zaradi zaščite državne lastnine. Hasina je v delih države večkrat prekinila dostop do interneta, uvedla policijsko uro po vsej državi in protestnike opisala kot "teroriste", ki želijo "destabilizirati državo". 

Kot poroča BBC, se je nezadovoljstvo v Bangladešu kuhalo dolgo časa in protesti se niso zgodili v vakuumu. Čeprav je bila ta južnoazijska država, kjer živi 170 milijonov ljudi, eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, strokovnjaki poudarjajo, da se rast ni prevedla v delovna mesta za univerzitetne diplomante. Ocene kažejo, da približno 18 milijonov mladih Bangladeševcev išče zaposlitev, visokošolski diplomanti pa se soočajo z višjo stopnjo brezposelnosti kot njihovi manj izobraženi vrstniki. 

"Priča smo tako veliki korupciji," je dejala dr. Luthfa. »Predvsem med tistimi, ki so blizu vladajoče stranke. Korupcija traja že dolgo, ne da bi bila kaznovana.« 

Začasna pomiritev 

Izboljšanje javnega reda in miru v Bangladešu je prednostna naloga za novoimenovano začasno vlado, je v petek dejal svetovalec notranjega ministrstva. Začasna vlada, ki jo vodi Nobelov nagrajenec za mir Muhamad Junus, je prisegla v četrtek in bo zadolžena za izvedbo volitev. 

Junus, 84-letni ekonomist, znan kot "bankir za revne", je Nobelovo nagrado za mir prejel za boj proti revščini, saj je z ustanovitvijo banke in mikroposojili pomagal najrevnejšim brez finančne varnosti. Kot velik kritik Hasine je bil na začetku leta po obsodbi zaradi kršenja delovne zakonodaje prisiljen oditi v izgnanstvo. V sredo so ga v pritožbenem postopku oprostili. 

Kitajska je že pozdravila imenovanje začasne vlade, premierja Indije in Pakistana pa sta dejala, da se veselita sodelovanja z Junusom. 

Kot poroča Reuters, se bo Hasina vrnila v Bangladeš, ko se bo začasna vlada odločila o izvedbi volitev, je povedal njen sin, vendar ni jasno, ali bo na volitvah sodelovala. V pogovoru za časnik Times of India je njen sin Sadžib Vazed Džoj, ki živi v Združenih državah, dejal: "Vrnila se bo v Bangladeš v trenutku, ko se bo začasna vlada odločila za volitve." Džoja v intervjuju niso vprašali, ali bo Hasina, ki je bila na čelu Bangladeša 20 od zadnjih 30 let, nastopila na volitvah. "Moja mama bi se po sedanjem mandatu umaknila iz politike," je dejal. 

Prihodnost negotova 

Začasna vlada pod vodstvom vojske se bo morala osredotočiti na doseganje političnega soglasja, stabilizacijo gospodarstva in obnovo zakonodajnih, sodnih in izvršilnih državnih institucij, da se zagotovi odgovornost, v svoji analizi trdi britanski možganski trust Chatham House. 

Pod 15-letnim vodstvom Hasine je namreč bangladeški politični sistem postal zelo izkrivljen – država je v bistvu postala enostrankarska država, ki daje prednost skupinam, povezanim z vladajočo Ligo Awami. Na zadnjih volitvah leta 2024 so bile opozicijske stranke marginalizirane.   

Pri oblikovanju začasne vlade pa so vse večje opozicijske stranke – vključno z bangladeško nacionalistično stranko, ki je volitve januarja 2024 bojkotirala – prispevale k novi vladni strukturi in imenovale politike za delo na programu reform. 

Veliko število smrtnih žrtev med protesti – več kot 300 ljudi je bilo ubitih od sredine julija skupaj z aretacijami 11.000-ih – poudarja nagnjenost bangladeških varnostnih sil k agresivnim in ostrim taktikam. Ukrepe vojske se trenutno pozorno spremlja, saj je Bangladeš v svoji polstoletni zgodovini doživel kar 29 državnih udarov. Medtem ko vojska zdaj poskuša olajšati oblikovanje začasne vlade, obstajajo pomisleki, da bi lahko vojska sama prevzela oblast.   

To tveganje je še večje, ker so se med bojem za prihodnost Hasine pokazale temeljne delitve v varnostnih silah države. Vojska jo je podpirala (vključno z novoimenovanim poveljnikom vojske Vaker-Uz-Zamanom, čigar žena je Hasinina sestrična), medtem ko je več nekdanjih vojaških častnikov (vključno z enim nekdanjim poveljnikom vojske) podprlo protivladno gibanje. Odločitev varnostnih sil, da se vzdržijo uporabe sile za zadušitev demonstracij v ponedeljek, je verjetno privedla do padca vlade.