"Po 30 letih na cesti" – kako so se grožnje nekdanjemu direktorju URI Soča, da ga bodo zlomili, če bo šel v medije, uresničile

Odstavljeni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča Zvone Čadež, ki je šokantne podrobnosti ozadja svoje politične odstavitve prejšnji mesec pojasnil v oddaji Vroča tema na Domovini, je pristal na cesti, čeprav bi se moral po svojih trditvah v skladu z ustnim dogovorom z bivšim sodelavcem na Upravi RS za zaščito in reševanje - Markom Lovšetom iz Gibanja Svoboda - ki je zdaj sicer generalni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, vrniti na staro delovno mesto.

Čadež, ki ga je nova Golobova večina v Svetu zavoda URI Soča letos aprila razrešila zaradi »negospodarnega ravnanja« in milijonske izgube, pred tem pa so se ga z očitki o nespoštovanju odločb iz inšpekcijskih ugotovitev lotili v vladnem medijskem biltenu Necenzurirano, je leta 2021 podpisal obojestranski dogovor o mirovanju svojega delovnega mesta za časa opravljanja funkcije direktorja, česar pa na MORS zdaj ne priznavajo. Ob tem pa njegovo staro delovno mesto še vedno ostaja prazno, tako kot ostaja prazna tudi njegova pisarna. Še več, po naših informacijah je bil prejšnji mesec objavljen razpis za to delovno mesto.

»Čeprav sem doktoriral iz kemijskih znanosti pri 29-letih, me je uprava pri 57-ih postavila na cesto,« je zgrožen Čadež.

Zvone Čadež je sicer prošnjo za vrnitev na staro delovno mesto na vodstvo MORS naslovil še istega dne, ko mu je detektiv 18. aprila na delovnem mestu na URI Soča vročil sklep o izredni odpovedi, ki ga je izglasoval Svet zavoda URI Soča pod vodstvom Tomaža Pliberška, o čemer smo na Domovini že poročali; Čadež je Pliberška nato javno obtožil, da mu je grozil z »medijskim uničenjem«, če svojo plat zgodbe javno obelodani, v nasprotnem primeru pa mu je ponudil možnost dobro plačane službe v zavodu. Ker Čadež ni molčal, zdaj po svojih besedah doživlja maščevanje »vladajoče Svobode«, kateri že ves čas očita čiščenje Janševih kadrov v največjih slovenskih bolnišnicah. Čadež je sicer uradni odgovor s strani direktorja Uprave za zaščito in reševanje Leona Behina prejel prejšnji teden; ta je bil negativen. »Čeprav sem doktoriral iz kemijskih znanosti pri 29-letih, me je uprava pri 57-ih postavila na cesto,« je zgrožen Čadež.

Dogovor veljal le v času »vedejestva«

Kot je razvidno iz dokumentov, ki smo jih prejeli, je Leon Behin za »pravno mnenje« o Čadeževih pravicah iz dogovora o mirovanju zaprosil Ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi nekdanji poslanec Svobode Franci Props. Behin je navedel, da je bil Čadež na MORS zaposlen od leta 1994, med letoma 2008 in 2014 je deloval kot pedagog andragog na oddelku za izobraževanje in usposabljanje. Od 1. 12. 2014 do 17. 6. 2021 pa na strokovno tehničnem delovnem mestu v Uradu za operativo.

Generalni direktor Peter Pogačar je v imenu Ministrstva za javno upravo Behinu nato pisno obrazložil, da ministrstvo ne more presojati konkretnih primerov in sprejemati odločitev, ki da so v pristojnosti predstojnika posameznega organa. Citirali pa so 33. člena Zakona o javnih uslužbencih, v katerem piše, da se predstojnik in javni uslužbenec lahko sporazumno dogovorita o mirovanju. To pa da pomeni, da sklenitev sporazumnega dogovora o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ni pravica javnega uslužbenca, ampak odločitev predstojnika, ki jo sprejme upoštevaje možnosti in organizacijo dela v organu.

»V času mirovanja javnemu uslužbencu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo, uradniku miruje tudi naziv. Javni uslužbenec lahko v tem času sklene delovno razmerje pri drugem delodajalcu,« pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da ima pravico do ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru pa ugotavljajo, je bil Čadež kot javni uslužbenec pred sklenitvijo dogovora o mirovanju strokovno tehnični uslužbenec, ki bi se na to mesto sicer lahko vrnil, opozorili pa so na 2. člen dogovora, ki opredeljuje čas mirovanja. Po njihovi interpretaciji naj bi Čadež dogovor sklenil le za čas opravljanja del vršilca dolžnosti generalnega direktorja URI Soča, ne pa tudi kasneje, ko je postal generalni direktor s polnimi pooblastili. »Kasneje, ko javni uslužbenec ni bil več vršilec dolžnosti, je dogovor o mirovanju postal brezpredmeten,« so zapisali in pripomnili, da se do tega, s kakšnim namenom je MORS v času, ko je resor vodil Matej Tonin, sklenil konkretni dogovor s Čadežem, ne morejo opredeljevati.

Po njihovi interpretaciji naj bi Čadež dogovor sklenil le za čas opravljanja del vršilca dolžnosti generalnega direktorja URI Soča, ne pa tudi kasneje, ko je postal generalni direktor s polnimi pooblastili: »Kasneje, ko javni uslužbenec ni bil več vršilec dolžnosti, je dogovor o mirovanju postal brezpredmeten.«

Premeščanje kadrov Svobode 

Na URI Soča je sicer v vmesnem času nova v.d. generalne direktorice postala Damjana Žun, zoper katere je Čadež spisal kazensko ovadbo in jo vložil prejšnji teden. Očita ji, da mu je 16.4.2024, ko je bil še direktor, v podpis dala dokument, kateremu naj bi Svet zavoda dal soglasje na dopisni seji, ki pa takrat sploh še ni bila sklicana. Sklicali so jo šele popoldne istega dne - a omenjene točke nato sploh ni bilo na dnevnem redu, Žunova pa je želela doseči, da se uslužbenki Ireni Wagner, njeni osebni prijateljici, plača dvigne za tri plačne razrede. Čadež je prepričan, da so ga poskušali izkoristiti v času, ko so ga že rušili.

Tomažu Pliberšku, predsedniku Sveta zavoda URI Soča in še enemu kadru Svobode, bo sicer vlada službo zdaj poskušala najti drugje, potem ko ga Uradniški svet dvakrat ni potrdil za direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ). Točno čez dva meseca, 28. julija, se mu bo izteklo drugih šest mesecev »vedejestva«, mandata s polnimi pooblastili pa ni dobil bržkone zaradi fiaska s prenovo UKC Ljubljana, ki ni sploh ni vsebovala standardov protipotresne zaščite, zaradi česar je prijavo zaradi povzročitve splošne nevarnosti prejel tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Ker Svoboda nadaljuje s kadrovanjem po največjih slovenskih zdravstvenih ustanovah, obstaja verjetno, da bi Pliberšek postal direktor Splošne bolnišnice Trbovlje, kjer so »kurirji« o nameri njegove zamenjave že obvestili tamkajšnjega direktorja Metoda Kurenta. Slednji naj bi prej ko v bazen SDS spadal v kvoto NSi, a slednja pri Golobu v zadnjem času ne uživa več »posebnega statusa«.