Plače ne sledijo gospodarski rasti. Je to res?

Uredništvo
0

“Gospodarstvu gre dobro, zato zahtevamo, da gospodarski rasti sledi tudi dvig plač” pogosto slišimo iz ust sindikalistov, ki trdijo, da se gospodarsko okrevanje v denarnicah zaposlenih ne pozna.

Težko je oporekati takšnih zahtevam, saj si navsezadnje višjih plač želimo vsi. A kaj se je v finančni krizi s plačami dejansko dogajalo? So tudi te sledile padcu obsega proizvodnje, ki se je odrazil v negativnem gibanju bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca?

Odgovor je pomenljiv – nikakor ne. Kljub krizi so plače v Sloveniji praktično ves čas naraščale. 

Pri prepričevanju, da rahla gospodarska rast še zdaleč ne pomeni popolnega okrevanja v krizi močno prizadetega gospodarstva, delodajalci pogosto ostajajo osamljeni. Dvig plač je namreč v interesu sindikatov in pogosto tudi države, saj praviloma obojni pridobijo na račun realnega sektorja. Zaposleni namreč dobijo višje neto izplačilo, država pa višje prispevke. V javnem sektorju, kjer je delodajalec sama, pa se ti tako ali tako vrnejo v proračun.

Slovenija zdaj že tretje leto beleži zmerno gospodarsko rast – med dvema in tremi odstotki BDP – in mnogi trdijo, da tej ustrezno ne sledijo tudi plače. Slednje delno drži, saj plače v tem obdobju naraščajo približno odstotek na leto.

(vir: SURS)
(vir: SURS)

A iz zgornjega grafa je tudi jasno razvidno, da koncu gospodarske rasti in sledeči recesiji ni sledil tudi padec neto plač. Leta 2009, ko je Slovenija beležila -7,8 % negativno gospodarsko rast, so neto plače še vedno narasle za 4,7 % glede na prejšnje leto.

Kot je razvidno iz grafa, neto plače v Sloveniji v nobenem trenutku niso bile nižje kot leto poprej, kar pa za obseg ustvarjenega bruto družbenega produkta nikakor ne velja.

BDP na prebivalca leta 2008 enak kot v letu 2015, plače pa precej višje

Kaj se je pravzaprav dogajalo v razmerju med obsegom gospodarske produkcije in neto plačami najbolj nazorno kaže spodnja primerjava.

Za izhodiščno točko smo vzeli leto 2004 in nato merili, koliko sta se glede na tisto leto spreminjala dva kazalca – rast BPD na prebivalca in rast neto plač.

Prvi podatek na grafu pove, da je bil BDP na prebivalca prvo leto po 2004 višji za 5,1 %, drugo leto za 13,1 % in tako naprej (modra črta), neto plače pa prvo leto 4,7 %, drugo leto 10,1 % itd.

rast-plac-glede-na-rast-brd-na-2004

Iz grafa je razvidno, da je v času največje konjukture BDP na prebivalca dejansko naraščal hitreje od NETO plač. Leta 2008 je bil BDP na prebivalca 35,1 % višji kot leta 2004, medtem ko je bila isto leto povprečna NETO plača višja za 28,2 % kot pred štirimi leti.

A tu se je zgodil preobrat. BPD na prebivalca je v naslednjih letih močno padel, plače pa so še vedno naraščale. Leta 2012 so bile denimo NETO plače za 41,2 % višje kot leta 2004, istočasno pa je BDP na prebivalca bil “zgolj” 25,9 % višji kot pred osmimi leti.

Najvišjo raven – iz leta 2008 – je BPD na prebivalca ponovno dosegel šele konec leta 2015, povprečna mesečna neto plača v Sloveniji pa je bila takrat za 115 evrov višja kot leta 2008.

Minimalna plača tudi v krizi strmo navzgor

Še hitreje od povprečnih plač pa je v krizi rasla zakonsko določena minimalna plača. Če je še leta 2004 znašala 42 % povprečne bruto plače, je sedaj že okrog 51 %. Če pa bi (ob splošni olajšavi) primerjali neto izplačila, pa nekdo z minimalno plačo prejme okrog 58 % izplačila nekoga s povprečno slovensko neto plačo.

Višina minimalne plače glede na povprečno plačo je v Sloveniji najvišja med vsemi članicami Evropske unije.

povpr-min-placeSicer ne čudi, da država brez prevelikih zadržkov odobri sindikalnim zahtevam glede dviga minimalne plače, saj računa ne plača sama, temveč v veliki večini gospodarstvo.

Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime