Vir foto: Youtube
*Tega članka naj ne bi brali preko ekranov mobilnih telefonov, ampak le preko računalniškega ekrana. To je pomembno, saj se tako ohranja občestvenost resnih bralcev. Opazili smo namreč, da Domovino preko telefona spremljajo predvsem bolj površni bralci. Lahko ga seveda tudi poslušate na podcastu, a le preko računalnika! Komentarje pa lahko berete tudi na telefonu. Hvala za razumevanje. 🙂  

Vsake toliko časa sodobna medijska pop kultura naplavi hit, ki prevzame ljudi po vsem svetu. Pesmi Gangnamstayle, Despacito, nekoč Macarena … No, letos je bila to pesem Jerusalema. Vse te skladbe so bolj ali manj posrečene, vsem pa je skupno to, da gredo v uho in da se očitno dotaknejo nečesa globljega v človeški kolektivni psihi.

V čem se torej pesem Jerusalema razlikuje od drugih glasbenih fenomenov, da si je zaslužila mesto na Domovini? Ne po glasbi, ki je house. Ne po avtorju, ki je komercialni umetnik. Razlikuje se po besedilu, ki je izrazito religiozno. Gre pa takole:

Jerusalema ikhaya lami
Ngilondoloze
Uhambe nami
Zungangishiyi lana
Jerusalema ikhaya lami
Ngilondoloze
Uhambe nami
Zungangishiyi lana

Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami
Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami

Ngilondoloze
Ngilondoloze
Ngilondoloze
Zungangishiyi lana
Ngilondoloze
Ngilondoloze
Ngilondoloze
Zungangishiyi lana

Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami
Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami

Jerusalema ikhaya lami
Ngilondoloze
Uhambe nami
Zungangishiyi lana
Jerusalema ikhaya lami
Ngilondoloze
Uhambe nami
Zungangishiyi lana

Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami
Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami

Ngilondoloze
Ngilondoloze
Ngilondoloze
Zungangishiyi lana
Ngilondoloze
Ngilondoloze
Ngilondoloze
Zungangishiyi lana

Jerusalema ikhaya lami
Ngilondoloze
Uhambe nami
Zungangishiyi lana
Jerusalema ikhaya lami
Ngilondoloze
Uhambe nami
Zungangishiyi lana

Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami
Ndawo yami ayikho lana
Mbuso wami awukho lana
Ngilondoloze
Zuhambe nami

Aja, tega ne razumete… 🙂

No, besedilo lahko strnemo v nekaj kratkih stavkov, prošenj, ki močno spominjajo na biblična besedila. Tekst govori o naši pravi domovini, o našem pravem domu, ki ni tukaj na zemlji, ampak pri Bogu. Njega prosimo, naj nas vodi, naj nas ne zapusti, saj naše mesto ni tukaj in naše kraljestvo ni od tega sveta.

Pesem je na družbenih omrežjih povzročila še plesni izziv #jerusalemadancechallenge in splet so preplavili posnetki različnih skupin ljudi iz vsega sveta, ki so na pesem zaplesali. Nedavno so se opogumili tudi slovenski gasilci iz Šentjurja.

Mnogi pravijo, da je to pesem tolažbe, ki jim daje mir in upanje v teh težkih »covid« časih. Najbolje, da ji prisluhnete sami.

Nauk Jerusaleme (No, če že vztrajate, lahko pod določenimi pogoji berete tudi na telefonu.)

Kaj pa se lahko, (poleg tolažbe, miru in upanja) iz pesmi Jerusalema, naučimo mi, katoličani…?

To, kar nam je že pred 2.000 leti rekel Jezus, mi pa smo spet in spet vzeli, od Satana ponujeno in reklamirano »comfortzone« tabletko in zaspali v svojem mehurčku. Življenje pa teče zunaj!

Jezus nam je namreč rekel, naj gremo po vsem svetu in naredimo vse narode za njegove učence. Naj veselo novico-evangelij-ponesemo po vsem svetu (Mt 28,19). To smo kristjani v prejšnjih stoletjih skoraj naredili.

Smo pa pozabili, da to ni bilo enkratno naročilo in da je treba evangelij prinesti vsaki generaciji posebej in vsakemu človeku posebej. Videti je, da smo se danes pri tem poslanstvu rahlo izgubili. Da nas vsi drugi prehitevajo po obeh straneh, mi pa se pričkamo, kako mora biti zarobljena čipka na oltarnem prtu, preko katerega medija je najbolj primerno spremljati mašo in predvsem, kdo bo zadolžen za finance (ali ni bil med apostoli to Juda?).

Če smo v slepi ulici in ne vemo, kako natančno bi se lotili oznanjevanja, ker nas sodobni svet itak več ne posluša in nas ima za zahojene konservativce (ima morda malo prav?), bi morda spet morali po nasvet seči v Sveto pismo in ne v lastne komplekse ter uporabiti Jezusovo misel, naj se učimo od sinov tega veka, ki da so preudarnejši kot sinovi luči… (Lk 16,8)

Kaj bi se torej lahko (seveda pod vodstvom Svetega Duha) glede oznanjevanja učili od sodobnih sinov tega sveta?

Pridete vi k nam ali pridemo mi k vam?

Spretni sinovi tega sveta za širjenje svojih oznanil (dobrih in slabih) danes uporabljajo medije in medijsko kulturo. Vsaka, še tako bizarna in nelogična agenda najde, privlačno zapakirana, pot v medijsko produkcijo … če le ima pravega sponzorja. Vendar se mi ne učimo od sinov tega sveta, in raje rahlo užaljeno čakamo na angela, ki bo nevernike z mečem nagnal v spovednice, namesto da bi veselo oznanilo, ki nam je bilo zaupano, spravili do ljudi na privlačen način. Kapital imamo, talente imamo, vpliv imamo, vodstvo Svetega Duha imamo obljubljeno … kaj nam torej manjka?

Danes se je svet umetnosti v veliki meri preselil v medijsko kulturo … Zato je čas, da se cerkev spet poveže z vrhunskimi glasbeniki in naredi glasbo, ki se ji ni moč upreti. Da najame najboljše scenariste, režiserje, igralce in posname filme z oznanilom evangelija …

Ponižnosti? Iznajdljivosti? Volje?

Poglejmo malo v zgodovino; Cerkev se je vedno povezovala z vrhunskimi umetniki, ki so zmogli zajeti v presežno in ga pripeljati na plan v obliki, ki se dotakne človeškega srca (je morda kadarkoli bila pristna umetnost kaj drugega?). Še danes hodijo množice nevernikov občudovat in poslušat dela teh  umetnikov.

Danes se je svet umetnosti v veliki meri preselil v medijsko kulturo … Zato je čas, da se cerkev spet poveže z vrhunskimi glasbeniki in naredi glasbo, ki se ji ni moč upreti. Da najame najboljše scenariste, režiserje, igralce in posname filme z oznanilom evangelija, ki bodo tako zanimivi, da jih noben ljubitelj filma ne bo smel izpustiti. Da ustvari spletne platforme, ki bodo tako kvalitetne in mikavne, da jih bodo uporabljali verni in neverni.

Zbudimo se in odprimo oči. Če je Pavel pred tisočletjema uporabil posvetne trgovske poti, da je pripeljal evangelij po svetu, uporabimo mi danes medijske poti. Če je Pavel v Atenah počel to, kar je bilo Atencem najbolj pri srcu, da je vzbudil zanimanje (Apd 17,16-34), zakaj ne bi tega danes storili tudi mi? Približajmo se svetu, ki je sestradan Boga, na način, ki jim je blizu, ki jih bo pritegnil. In ne skrivajmo veselega oznanila v zakristijo, kjer je pod nadzorom in na voljo le izbrancem. Pavlu ni bilo mar, da so se nekateri Atenci  prav predrzno norčevali iz oznanila in se mu posmehovali. Ni mu bilo mar, da so mnogi oznanilo razvrednotili …  Tisti ki jih je Duh poklical, so oznanilo sprejeli. In on je svoje naročilo izpolnil.

Lokalni kotiček …

Če smo že začeli gledati, poglejmo še v domače loge …

Kdo ali kaj brani slovenskim škofijam, da ne namenijo za reklamo par deset tisočakov letno? Morda nerodnost, lesenost … ne-vizionarstvo?

Da ne najamejo marketinških strokovnjakov, ki bi jim pomagali zastaviti privlačen način dela, ki bi bil ljudem blizu, ki bi pritegnil neverne, … ki bi jim pomagali začrtati strategijo, da začnejo končno načrtno oznanjati veselo novico in širiti božje kraljestvo v naši deželi.

Da ne najamejo strokovnjakov za odnose z javnostjo, ki bi jim nenazadnje povedali, da deset dolin triglavskih jezer ni vredno ene slovenske duše, ki se pohujša nad cerkvenim pohlepom. Denar in talenti so nekaj, kar je potrebno obračati, uporabljati in to za stvari, ki gradijo božje kraljestvo in ne naših kompleksov. Cerkev kot veleposestnica je zgodovinsko že davno preživet pojem.

In dalje, kdo ali kaj brani slovenskim škofijam, da ne najamejo najboljših pedagogov v Sloveniji (nekateri od njih so globoko verni), ki imajo očiten dar za delo z otroki in mladimi, jih po potrebi do-izobrazi za verski pouk in jim ne ponudijo takšnih plač in takšnih pogojev dela, ki jih ne bodo mogli zavrniti … in neha smešiti verouk in nas vernikov ter ponujati napol prostovoljnega in napol za drobiž plačanega dela tistim, ki imajo slučajno čas in malo veselja. Sadovi te investicije se bodo poznali v nekaj letih in Cerkev v Sloveniji to potrebuje veliko bolj kot katerokoli zgradbo, obnovo ali kip.

Še en primer. Vrhunski oznanjevalec evangelija je recimo Gregor Čušin (ki se mu opravičujem, ker ga izpostavljam v tej nehvaležni temi). Možakarji srednjih let po ogledu njegove predstave pravijo, da če bi v Cerkvi takole pridigali, bi pa tudi oni z veseljem hodili k maši.

Kje so vatikanski meceni, ki bi umetnika, ki je mojster svoje obrti in ga več kot očitno vodi Sveti Duh, finančno podprli v tej meri, da bi se posvetil izključno oznanjevanju evangelija. Ker očitno (sicer zelo pavšalno) se za kakšne druge stvari hitro najdeta tako mecen kot denar.

Seveda ni denar tisti, ki bo rešil našo pastoralo. Je pa poraba denarja, ki je na voljo, zelo očiten pokazatelj, kje so prioritete in kam je cerkev usmerjena. Ko bo drugače, bo tudi denar tekel po drugih tokovih.

Poraba denarja, ki je na voljo, je zelo očiten pokazatelj, kje so prioritete in kam je cerkev usmerjena. Ko bo drugače, bo tudi denar tekel po drugih tokovih.

Upanje ne umre

Vsekakor bi lahko bili vsaj malce bolj iznajdljivi in vizionarski. Namesto tega pa so nam naši škofje  priporočili, naj si za telesno zdravje naložimo aplikacijo #OstaniZdrav (povsem razumljivo), kar se duhovnega zdravja tiče, pa aplikacijo #OstaniSuhoparen (precej nerazumljivo). Na srečo so hitro uvideli in prisluhnili vernikom, da je ta aplikacija že povsem zastarela in da močno upočasnjuje delovanje operacijskega sistema. To pa je vsekakor dejstvo, ki vzbuja veliko upanja.

Sveti Duh še ni rekel zadnje besede, tudi ni dvignil rok nad nami. Z nami je, vsak dan znova nam kaže pot spreobrnjenja, vsak dan nam šepeta na srce in po tisočerih kanalih dela poti, ki jih prej ni bilo. Letos je preko pesmi Jerusalema nagovoril milijone ljudi po svetu in naj že vendar spregovori tudi po naših življenjih.

Preberite še nekoliko drugačen pogled Rajka Podgorška na to problematiko: Kako je koronavirusna kriza razgalila številne razpoke oz. stranpoti v slovenski Cerkvi
Če še niste, sodelujte v naši anonimni anketi o spletnih prenosih verskih obredov v času pandemije COVID-19
Create your own user feedback survey

Rezultati ankete bodo na Domovini objavljeni v naslednjih dneh.

9 KOMENTARJI

  1. No, tole z gasilci pa je malo afnanje. Briga njih duhovna vsebina pesmi. Vsekakor pa je boljše, kot bi v en glas tulili “Naj zaori …”
    Pri priloženi anketi pa manjka eno vprašanje: Na kateri TV pa ste pretežno gledali nedeljske maše? Pri meni bi bil odgovor na HTV1, ker jih na TVSLO1 ali 2 tako ni. Žalostno!
    Še to o glasbi: novodobno petje po mnogih cerkvah ob spremljavi kitare in z mahanjem in ploskanjen mi ni preveč všeč. V cerkev sodijo orgle in himnično, vzneseno petje. Tudi liturgično petje ni najbolj blagoglasno. V Dalmaciji so ga znali lepo prilagoditi za klapsko petje.

  2. Avtorici glede oznanjanja evangelija očitno ni čisto nič jasno. Evangelij so kristjani, to je katoliki, ponesli po vsem svetu pred katastrofo II. Vatikanskega koncila. II. Vatikanski koncil pa je odločil, da se ne gre več za oznanjanje edine prave vere, ampak je potrebno z drugače verujočimi iti v dialog ( kar koli bi že to naj pomenilo ) in se iti ekumenizem. Enega najbolj uspešnih misionarjev nadškofa Marcela Lefebvra je veliki papež sveti Janez Pavel II. izobčil.
    Ko se hoče edino pravo vero razložiti drugim, se je potrebno zavedati, da je edina resnična vera katoliška in da so vse druge vere zmotne in prihajajo od hudiča ( kar je tudi povedal Pavel, ki ga avtorica tega članka navaja ) in da je zato drugačna od vseh drugih ver in ideologij. Zato se pri oznanjanju evangelija ni potrebno posluževati klasičnega medijsko reklamnega afnanja, ampak se je potrebno zavedati, da se oznanja Resnica, ki je samo ena in zato edina in ne zgolj ena v množici medijsko ideološke ponudbe, ki jih ponuja današnji svet.
    Kar se pa tiče predloga, da bi se naj zapravilo ogromno denarja za najem nekih kao medijskih strokovnjakov, pa tak predlog tudi kaže na to, da se sploh ne zaveda, da ti medijski strokovnjaki (isto kot drugi strokovnjaki) ne vedo nič ( prvi pogoj, da je danes nekdo strokovnjak na svojem področju, je to, da o tem področju ne ve ničesar ), poleg tega pa so ali sovražni katoliški veri, če pa ji niso sovražni, pa o njej ne vedo nič.

  3. Pozdravljeni!
    Meni je od vsega pri našem Bogu najbolj všeč to, da nas najde tam kjer smo in na način, ki nam najbolj sede. In išče nas vedno znova…kot dobro pastir išče svojo ovco.
    Nekoga s pesmijo Jerusalema, dugega s predkoncilskimi latinskimi mašami, tretjega z romani Tesse Asfhar, četrtega z Ritmom Srca, petega v bolezni in tako naprej.
    Zato Janez ne govori kaj je Bogu mogoče in kaj je edino prav….prah si in v prah se povrneš…tako kot mi vsi.
    In jaz se veselim Božje iznajdljivosti kje se bova srečala in našla prihodnjič.
    Pridi Gospod!

  4. Domovina: “Opazili smo namreč, da Domovino preko telefona spremljajo predvsem bolj površni bralci

    Hvala Domovina za vašo vzvišeno in nesramno opazko. Ne paše nikamor, da žalite svoje bralce in ne vem, kaj želite s takim govorjenjem doseči.

    • Spoštovani g. Gregor, avtorica je z omenjenim uvodom želela na šaljivo-cinični način potegniti vzporednico z opazko nadškofa Zoreta, da maše po spletu spremljajo bolj “površni kristjani” – oz. z njegovimi besedami tisti, ki k maši hodijo zgolj občasno in ne redni udeleženci sv. maš – kar je navajal kot enega izmed razlogov, da naj duhovniki maš po spletu ne prenašajo (temveč le tiste, ki so izbrane za TV prenose).

      Na Domovini seveda spoštujemo vsakega bralca enako, ne glede na to ali na spremlja preko računalniškega zaslona, tablice, mobilnega telefona ali natisnjeno na papirju 🙂

      Lepo nedeljo,
      Uredništvo

  5. Hvala za iskriv in pogumen članek. Upam, da ga bodo slovenski škofje prebrali in premislili tehtne, čeprav vihravo zapisane ugotovitve in vprašanja o sodobni slovenski pastorali. Npr. o odnosu do obrobnih vernikov, o nedeljski maši kot dolžnosti, ki je zato lahko tudi dolgočasna, o neizkoriščenih umetniških, znanstvenih, strokovnih potencialih, o drugačni uporabi denarja, o improvizirani katehezi. O strahu pred novim in zaverovanosti v stare strukture, v avtoriteto in moč “velikih duhovnikov”, ukazov, odredb, prepovedi, birokrstskih obrazcev …

  6. Nekatere avtoričine predloge kar vidim, kako zaživijo!
    Hvala Bogu imamo internet in nam ni treba gledati RTV SLO, POP TV in Kanal A (če še obstaja, ne vem). V medijih in z mediji povezanimi umetnostmi je res še veliko neizkoriščenega potenciala za evangelizacijo in širjenje nelevičarskih idej in modrosti, ki smo jih lačni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime