Papež Cerkev zavezuje k resnemu in odločnemu reševanju spolnih zlorab. Tudi slovenska Cerkev potrebuje “krizni štab”.

Tadeja Kreč
12

Od nedelje do srede je v Varšavi potekala konferenca na temo zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih pod geslom Naše skupno poslanstvo zaščite božjih otrok.  

Regionalna konferenca pod okriljem Papeške komisije za preprečevanje spolnih zlorab in Poljske škofovske konference in nakazala resen, odločen in konkreten boj proti spolnim zlorabam v Cerkvi z vključitvijo vseh deležnikov, ki so pripravljeni pri tem sodelovati.

Konferenca je od predstavnikov Cerkva zahtevala priznanje spolnih zlorab brez sprenevedanja in konkretne sistemske korake za preprečevanje zlorab ter zaščito in pomoč žrtvam.

Za Domovino so svojo izkušnjo in spoznanja tudi glede potrebnih korakov doma po konferenci delili murskosoboški škof Peter Štumpf, s. Magda Burger in psihoterapevtka Špela Tušek, ki so se poleg ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta v imenu Slovenske škofovske konference udeležili konference.

Štumpf: Papež Frančišek ne popušča. Slovenska Cerkev bo morala sestaviti »krizni štab«.

»Spoznal sem, da sedaj pa res gre zares,« je v odzivu na konferenco za Domovino dejal soboški škof Peter Štumpf. »Papež Frančišek ne popušča in zavezuje celotno Cerkev k resnemu, odgovornemu in odločnemu reševanju te težke problematike,« je dejal. Po njegovih besedah so se udeleženci strinjali, da so pri spolnih zlorabah žrtve tiste, ki so v središču Kristusovega ranjenega Srca in morajo biti zato tudi v srcu Cerkve.

V domovino Štumpf s konference prinaša spoznanja, kaj vse so za boj proti spolnim zlorabam na področju preventive že napravili v Cerkvah Srednje in Vzhodne Evrope. »Naše povezave z nekaterimi, ki so pred nami, so tako nujne,« meni Štumpf.

“Nismo naredili dovolj”

Kot je dejal, bo morala slovenska Cerkev nujno sestaviti ‘krizni štab’, ki bo pregledal stanje, napravil analizo in učinkovit strateški plan. Šlo bi za novo za novo ustanovo, ki bi vključevala široko področje od kanonskega in civilnega prava do socialnih in psihoterapevstkih služb, akademskih ustanov, lokalnih skupnosti …

»Ne smemo se slepiti, da smo že nekaj naredili. Nismo naredili dovolj. Iz tega je nastala skupina Dovolj.je, ki je kritična do Ekspertne skupine pri SŠK in obratno. Tukaj bo potrebno napraviti dialoške poteze, če hočete pomirjanja; si pogledati v oči in reči, to je bilo prav in to ni bilo, ter se podati na pot sodelovanja in garanja. Zelo nasprotujem merjenju mišic na račun žrtev. To ni etično in ne krščansko. Najprej sprava in pomirjanje znotraj Cerkve  v Sloveniji in tistih, ki so kritični do njenega pristopa in potem skupaj naprej v garanje,« je dejal Štumpf.

Poljska je 15 let gradila sistem boja proti spolnim zlorabam v Cerkvi, v Sloveniji bomo morali tak sistem šele ustanoviti

Udeležencem so Poljska, Hrvaška in Madžarska Cerkev predstavile svoj boj proti spolnim zlorabam. Po besedah sestre Magde Burger, predstojnice šolskih sester de Notre Dame, ima Cerkev na Poljskem izdelan močan sistem, ki ga je ga je gradila zadnjih 15 let in ga še vedno. »Imajo krovno vodstvo, delegate iz vsake škofije, potem odgovorne za ekipe, ki se srečujejo neposredno z žrtvami, odgovorne za ekipe, ki delajo s storilci, pravnike (cerkvene in civilne), psihoterapevte in psihiatre, izobraževanja za vse stopnje sodelavcev… Skratka, to je “aparat”, ki je močen, številčen in dovolj strokoven,« je opisala. Kot je dejala, je bil tudi na Hrvaškem v začetku letošnjega leta ustanovljen Center za preprečevanje zlorab v Cerkvi, medtem ko na Madžarskem Cerkev dela predvsem na področju preprečevanja spolnih zlorab v šolah.

Sloveniaj je še “na predstopnji” in bo morala delati na področju ustanavljanja takšnega sistema, je dejala.Seveda to ne pomeni, da morajo žrtve čakati do tega trenutka. Prepričana sem, da je gospod nadškof Zore (o tem je jasno spregovoril v intervjuju za Radio Ognjišče in njegovim besedam verjamem) pripravljen sprejeti vsako žrtev, ki se bo želela z njim srečati in se pogovarjati. Vem, da bo kdo s skepso prebral ta stavek, ker ima morda drugačno izkušnjo. Verjamem pa v možnost spreobrnjenja. Verjamem, da se napake, ki so se v preteklosti dogajale na področju poslušanja in pogovarjanja, morejo odpravljati. Nikoli ne smemo obupati,« meni sestra. Kot je opozorila, vsaka spolna zloraba, ki so jo storili ne le duhovniki ali redovniki, ampak tudi drugi člani Cerkve, slednji povzroči rano z dolgotrajnimi posledicami.

Cerkvam v Srednji in Vzhodni Evropi skupna izkušnja zatiranja pod komunistično oblastjo

Cerkvam v Srednji in Vzhodni Evropi je po besedah Burgerjeve »skupna izkušnja zatiranja pod komunistično oblastjo, ki je takrat odkrite zlorabe izkoristila za to, da je tako žrtve kot storilce izrabila za svoje “podaljšane roke” na tak ali drugačen način. Sedaj se v vseh naših Cerkvah soočamo z reakcijo strahu, negotovostmi, predsodki, ranami na obeh straneh, tako na straneh žrtev, kot na strani institucije«.

Potencial za odločnejši boj proti spolnim zlorabam v slovenski Cerkvi vidi najprej v ničelni toleranci do kakršnega koli zločina. Poti prijave zlorab so tako prek ekspertne skupine pri Slovenski škofovski konferenci kot tudi prek policije na 113. »Na širšem področju Cerkve na Slovenskem pa vidim izziv v zastavljanju sistema na štirih ravneh: na področju sprejemanja in spremljanja žrtev, delo s storilci, izobraževanje spremljevalcev in strokovnih delavcev ter ne nazadnje preventivno delo na področju šolstva in drugih vzgojnih ustanov (semenišča, noviciati…),« je še navedla.

Boj proti spolnim zlorabam ena prednostnih nalog Cerkve.

Psihoterapevtko Špelo Tušek sta na srečanju nagovorili odločnost in zavezanost papeža in Papeške komisije za zaščito mladoletnih, ki boj proti zlorabam postavljata za eno prednostnih nalog Cerkve.

»Sprejeti  je potrebno to ranjenost, priznati in delati konkretne korake. Ni bilo govoričenja, sprenevedanja in leporečenja. Zelo neposredne in odločne besede, pravzaprav zahteve po konkretnih dejanjih so bile izražene tudi s strani kardinala O’Malleya,« je dejala in dodala, da je zaznala, da je kardinalova odločna in jasna beseda večini navzočih prinesla olajšanje. »Ni več skrivanja. To so dejstva. Ni prelaganja odgovornosti. Vsak ima svoj del v tem. Tisti, ki je ranil, tisti, ki se je delal da ne vidi in tisti, ki sedaj ve in misli, da se ga ne tiče. Vsak je bil postavljen pred vprašanje: kaj boš storil

Konferenca je tako po njenih besedah pripomogla k razbijanju tabu teme, kar je storila profesionalno: »Čeprav so bile predstavitve zelo konkretne in direktne, poslušali smo tudi pričevanja žrtev in njihovo kalvarijo ne-slišanosti in razvrednotenja, je tisto kar ostaja na koncu vendarle upanje.« Udeležba je »v skupni bolečini in upanju« povezala tudi udeležence.

Tudi slovenska Cerkev je ranjena. Iz te rane, preko bolečine lahko zraste bolj iskrena in pričevalna

Tuškova je dejala, da je bila presenečena, koliko je v resnici že narejenega: »Pravni okviri so postavljeni s strani Svetega sedeža. Člani komisije so pripravljeni pomagati pri izvajanju in razlagi. Poljska je že vzpostavila neverjetno kompleksen in profesionalen sistem zaščite, zdravljenja in preventive od katerega se lahko vsi učimo. Opaziti je, da je v državah, kjer so bili izbruhi razkritja najbolj močni, največ pripravljenosti in profesionalnega pristopa. V številnih državah (tudi v Sloveniji) so že narejeni nekateri koraki. Mogoče malo bolj sramežljivi, a vendar so. So posamezniki, ki se zavedajo in delujejo zelo konkretno.« Prvi potreben ukrep je po njenih besedah resnica: »Povedati tako kot je. Pogledati se v ogledalo. Tudi slovenska cerkev je ranjena. Iz te rane, preko bolečine lahko zraste bolj iskrena in pričevalna«.

Tudi ona v Sloveniji vidi potrebo po konkretnem programu za sodelovanje na področjih zdravljenja in spremljanja žrtev, zdravljenja in dela s povzročitelji, kompleksnem sistemu ozaveščanja in izobraževanja ter na področju preventivnega dela in izobraževanja duhovnikov, drugih posvečenih in laikov, ki delujejo v Cerkvi. »Za vse to potrebujemo ozaveščene in predane strokovnjake. Priložnosti za vsakega, ki ga to boli, je torej dovolj. Zato tudi v družbi na splošno ni več prostora za tarnanje in kazanje s prstom. Vsak, ki ga stanje boli in moti, lahko kaj naredi,« je dejala.

Dovolj.je: Štejejo dejanja, ne besede

Eden od članov iniciative Dovolj.je Janez Cerar je dejal, da si v iniciativi želijo poslušanja in slišanja žrtev ter nato ukrepanja proti storilcem. Opozoril je na predavanje s konference češkega duhovnika Tomáša Halíka o postsovjetski mislenosti znotraj Cerkv v Vzhodni Evropi, ki ob prepričanju, da je Cerkev žrtev stalnih napadov, od levice do komunistov, brani institucijo, za žrtve pa ji ni mar. V Dovolj.je po konferenci od slovenske Cerkve pričakujejo konkretna dejanja, saj le ta štejejo. Leporečenja in obljub je bilo po Cerarjevih besedah dovolj.

12 KOMENTARJI

  1. Ali kdo verjame, da lahko ostareli papeži in kardinali, ki so komaj še pokretni, karkoli rešijo? Po 70. letu bi morali biti vsi v penziji, ne pa da zasedajo pozicije, ki bi bile še za večino ljudi v najboljših letih in odlični psihofizični kondiciji prezahtevne.

  2. Eppur si mouve! Podpiram poziv papeža Frančiška in to je končno obraz papeža, kakšnega potrebujemo. Cerkev mora usvojiti ničelno toleranco do spolnih zlorab, zločince prepustiti posvetnemu pravu in jim odreči zakramente. To je korak v pra o smer, za to očiščenje ostud in moralnega razkroja med vrstami duhovnov se borimo verniki, ki sta nam naša vera in naša vesoljna Cerkev sveta. Aleluja! Upam, da bodo besedam sledila odločna dejanja. Blagoslovljeno nedeljo želim Uredništvu in vsem bralcem Domovine ter njih družinam, kakopak pa tudi vsem nam dežurnim nergačem, ki spletno vsebino dopolnjujemo s svojimi mislimi in nemalokrat tudi z zasoljeno kritiko. Bog vas poživi!

  3. Dobro. Okviri so torej dani iz Rima.
    Bogu hvala. Če bi čakali na Ljubljano, bi počakali še kakšno stoletje…

    Pa sedaj? Bodo še naprej neki experti in delegati mešali meglo?

    Škofje, bo kaj več odgovornosti, a boste morali dobiti še kakšno Rimsko lekcijo, kot v Planinškovem primeru?

  4. »Spoznal sem, da sedaj pa res gre zares,« je v odzivu na konferenco za Domovino dejal soboški škof Peter Štumpf.
    Ta komentar zveni kot komentar najstnika, ko mi starši težijo naj si sobo pospravi. Sicer ve, da ni pospravljena, in da bi bilo dobro da jo pospravi, ampak mu je vseeno, dokler starši ne zagrozijo.

    Škof bi moral biti dovolj odgovorna odrasla oseba, da bi zmogel do tega spoznanja sam prit, ne da mu more papež to povedat.

    Pa so škofje dovolj usposobljeni, da prisluhnejo izpovedi žrtve? Da ne ranijo še bolj, je ključen odziv ob izpovedi.

  5. Bravo, Cerar.
    Vse drugo je velika smrtnogrešna šalabajzarija, ki se še vedno ne bo premaknila s svojega trona in ne bo storila ničesar, če jih ne bo nekdo dejansko in de jure nagonil v mišjo luknjo z njihovimi gnilostmi vred!Škoda besed.
    Dovolj.je zasluži polno pozornost,veljavo, spoštovanje-pa vsega naštetega od sedanje Zoretove garniture ne bo dobila in to je kot pribito, saj Zore goni svojo in jo bo še naprej, seveda v zapregi z neko skupino, lobijem ali karkoli ta satanizem pokvarjenosti že je.

    Papež je že usekal po mizi, samo zoretje se ne bodo kar odlimali in umaknili, kajti ONI so nekaj velikega , nezmotljivega in nepremakljivega – in visoko verjetno je, da se bo morala formirati še civilna sekcija v stilu Dovolj.je , ki bo skupaj z Cerarjevo skupino s trona vrgla
    napudljane grehotnike velikega kalibra – tudi z “državljansko / faransko, občestveno” nepokorščino in , recimo, pokorila Cerkveno zakladnico do mere in nivoja “cerkvene miši” da bodo začutili oblastniki tasvoje !
    Stavimo ?

  6. Pod papežem Frančiškom na tem področju ne bo več napredka, ker ima on tudi sam marsikaj na vesti še iz Argentine. Morda bo boljše, če bo imel naslednji papež čisto vest.

  7. No, pa imamo kar imamo!

    Sresu se je izpulilo,. ker je očitno nekaj skočilo na njegov in na Rodetov rep !

    Ko se bo spucalo v Celju, se bo tudi v Ljubljani. Zagotovo !

  8. “Ko zmota pokaže temno stran”!
    »Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga. Obsodil je pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija«, berem na spletni strani Ognjišča, kjer je poudarek le na dobiček, a niti ene besede opomina na pornografsko cerkveno afero. »Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarjem, bi morali voditi Družina in Ognjišče, da bi lahko vsi brali in sodelovali. Nobena krona jim ne bi padla z glave, le bolj bi bila podobna kakšni avstrijski ali italijanski cerkvi«, je bil edino pater mag. Branko Cestnik edini kritičen in je napisal:«Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.« Na to je bilo zopet vse tiho, na teološki fakulteti in v cerkvenih medijih…!? V NEDELU- u, 22. decembra 2019, pater Cestnik zopet pravi: »Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Treba se je vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in gredo te v kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Cerkev si je po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, vendar se je očitno pojavil pohlep«. Novinar Ognjišča, Alen Salihović je na spletni strani radia Ognjišče, dne 18.05.2012, napisal kolumno z naslovom “Ko zmota pokaže temno stran”. Že leta 2008 je moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi “vodstveno oblast«. Kako je mogoče, da v slovenski cerkvi še ni prave odgovornosti za nakup medijske družbe T-2, ki je potem tudi v lastništvu cerkve in pod vodstvom njenega programskega sveta še naprej 7 let prodajala pornografijo, sicer legalno skladno zakonu? Pričakovati je bilo, da bo občestvo v tem času reagiralo, komentiralo, ker je cerkveno podjetje T-2 več let razpečavalo in prodajalo pornografijo, ko vendar Katekizem pravi in veleva: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Ali ni bilo 7 letno razpečavanje pornografije na cerkveni T-2 torej veliki greh? Mar je bila to “le mala lokalna napaka”, kot je dejal kardinal dr. Franc Rode? Moralni teolog, dr. Ivan Štuhec, pa izjavi: “Verniki so že do sedaj marsikaj požrli, bodo pa še to!” https://radio.ognjisce.si/sl/130/komentarji/7710/ko-zmota-pokaze-temno-stran.htm
    Mariborska finančna afera ni zaključena…, pa novinar Jože Bartol piše v kolumni na spletni strani radia Ognjšče, dne 27 januarja l. 2012, pravi:”In verniki? Kar stojimo in čakamo, da se življenje vrti mimo nas. Moja certifikatska sredstva, ki sem jih imel v obeh Zvonih, sem tja prenesel z zavestjo, da bodo služila za nekaj dobrega. Nikoli se nisem obremenjeval s tem, ali bom nekaj od tega imel. Zato verjetno tudi ne protestiram in iz tega ne delam tragedije. Vendar pa mi ni vseeno, da so ta sredstva izpuhtela v zrak zato, ker se je z njimi nekdo nespametno, celo hazardersko igral. In če so nekateri gospodje »pogrnili« na materialnih problemih, se skupaj s p. Bogdanom sprašujem, kako se bodo lotili šele moralnih in pastoralnih. Je torej ugled katolikov na psu tudi zaradi javne podobe, za katero so krivi nekateri, ki ne zmorejo začetka sprememb? Ne zmorejo, ali pravzaprav nočejo? Komu to koristi, morali naroda gotovo ne!
    http://blog.ognjisce.si/jozeb/2012/01/27/mariborska-financna-afera-ni-zakljucena

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime