Ohraniti okostenel duopol iger na srečo in športnih stav ali tvegati z liberalizacijo trga z upom, da država zajame več denarja?

Odbor za finance je v drugem branju z 10:9 sprejel novelo Zakona o igrah na srečo, ki se sedaj seli na sejo državnega zbora. Novela bi pomenila liberalizacijo tega področja, saj bi poleg Loterije Slovenija in Športne loterije na podlagi koncesije vlade to dejavnost lahko opravljali še trije zasebniki.

Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem dejal, da bo zakon prinesel bolj transparenten način podeljevanja koncesij klasičnih in posebnih iger na srečo, povečal varstvo potrošnikov in prinesel večjo konkurenčnost ter s tem večjo raznovrstnost in povečan promet ter posledično pozitiven vpliv na proračun ter za humanitarne, športne in invalidske organizacije.

Prav slednje pa zakonu, skupaj z vsemi drugimi deležniki, nasprotujejo, saj opozarjajo, da je novela nastala brez posveta s stroke in bila po javni razpravi naknadno spremenjena ter opozarjajo, da bi novela koristila igralcem športnih stav, a znižala koncesionine za izvajalce socialnih, humanitarnih in športnih programov in škodljivo vplivala na družbo, predvsem zaradi agresivnejšega oglaševanja iger na srečo, širjenja zasvojenosti, spodbujanja k prevelikemu trošenju denarja in tveganja za kazniva dejanja (goljufije, pranje denarja itd.). Novela bi predvidoma poslabšala položaj delavcev v igralništvu in imela negative vpliv tudi na občine.

Vlada želi s spremembo Zakona o igrah na srečo vzpostaviti pravni okvir, ki bo petim (do zdaj dvema) prirediteljema na podlagi javnega razpisa omogočil izvajanje iger na srečo na območju Republike Slovenije. Z odpravo zahteve, da je sedež gospodarskih družb, ki želijo koncesijo, v Sloveniji,  pa vlada usklajuje zakonodajo s pravnim redom Evropske unije, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu.

Vlada želi s spremembami nekako zajeziti del sredstev, ki sedaj od slovenskih igralcev iger na srečo in športnih stav odtekajo tujim ponudnikom predvsem preko spleta mimo obstoječe regulacije področja, saj je delež obeh obstoječih ponudnikov v Sloveniji zgolj petinski od vseh sredstev, ki jih Slovenci obračajo na trgu iger na srečo in športnih stav.

Na ministrstvu za finance so prepričani, da novela zmanjšuje možnosti pretoka denarja k ilegalnim in neregistriranim ponudnikom, kar potencialno povečuje finančne prilive za državo in upravičence od koncesije. 


Kot je dejal minister za finance Šircelj, bi novela nadgradila pravni okvir, razbila duopol Loterije Slovenije in Športne loterije, imela pozitivne učinke na proračun in dvignila koncesijske dajatve. Dejal je, da zakon določa najnižje koncesijske dajatve, ki pa so lahko tudi višje, hkrati pa licence za igralniške delavce odpravlja v skladu s smernicami Evropske komisije za zmanjšanje reguliranih poklicev. Kot je dejal, bodo uvedene tudi vstopnice za podelitev koncesije v višini pol milijona evrov, ki bodo šle invalidskim in športnim organizacijam. Prav tako bi zakon reguliral stave in prepovedal stave mladoletnih in omejil oglaševanje. Kot je dejal Šircelj, je v zakonu zapisano prav nasprotno kot trdijo nepreverjene informacije, ki krožijo v javnosti.

https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1466124772098678791

A zakon ima resnično veliko opozicijo. Do njega je bila najprej kritična zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je ugotovila, da je novela sporna “z vseh vidikov presoje” in ocenila, da bi finančno ministrstvo morali pripraviti povsem nov predlog, ne le novelirati aktualnega. Prav tako jih je zmotilo, da ministrstvo za večino sprememb ni navedlo razlogov in obrazložilo predlaganih sprememb. Ugotovili so neskladje z zakonom o igrah na srečo ter da bi novela porušila notranjo skladnost zakona. Prav tako je v noveli neustrezno urejeno področje stav, zakon pa omejuje nadzor igralniške dejavnosti.

Državni svet: Zakon ruši dobro delujoč sistem in bi imel vrsto negativnih učinkov


Državni svetnik Danijel Kastelic je dejal, da bo je ministrstvo za finance še spomladi trdilo, da je trenutna ureditev sistema iger na srečo povsem urejena, sedaj pa jo želi spremeniti. Kot je dejal, Državni svet predloga zakona ni podprl, v primeru njegovega sprejema pa bo Državni svet nanj vložil odložilni veto. Opozoril je, da je zakon nesprejemljiv, saj ruši dobro delujoč sistem, standarden po vsej EU, hkrati pa je zakon tudi nedorečen in nedodelan, predvideva zaslužek na račun najbolj ranljivih in potencialno škodljiv z vidika zasvojenosti. Že trenutno je namreč z igrami na srečo zasvojenih med 2 in 3 odstotki populacije.

»Več prirediteljev ob enakem številu prebivalcev prinaša bolj agresivne prodajne prakse, slabšo vrsto potrošnikov, slabše varstvo potrošnikov in nižji obseg zbranih koncesijskih sredstev. Posledično bodo humanitarne, športne in tudi invalidske organizacije prejemale manj sredstev, saj predlog zakona uvaja bistveno znižanje konesijske stopnje, manj sredstev bodo prejemale tudi slovenske občine, zaradi bistvenega upada davka od dobitkov. RS pa bo kot delničarka Loterije Slovenija prejela tudi manj dividend,« je dejal. Opozicijski poslanci pa so se spraševali, za koga, ki želi vstopiti na slovenski igralniški trg, je novela zapisana, do zakona pa so kritične tudi organizacije, ki jih ta zadeva.

Na Loteriji Slovenije, ki je v lasti Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), Fundacije za šport (FŠO) in države, so že opozorili, da je predlog precej drugačen kot v drugih evropskih državah ter da prinaša odpiranje trga loterijskih iger in športnih stav zasebnikom in tujcem ter prinaša znižanje koncesijske dajatve s 43 (v povprečju) na najmanj pet odstotkov. To v praksi pomeni, da bi za isto višino koncesijskih dajatev, namenjenih športnim, invalidskim in humanitarnim organizacijam, ponudniki morali ustvariti štirikrat viške prihodke.

Invalidske organizacije pričakujejo upad približno tretjine sredstev


»Zakaj bi z legalnim statusom nagradili prireditelje, ki že leta izkoriščajo pravno praznino na področju transnacionalnih iger na srečo in ki so povzročili velik upad sredstev za t.i. dobre namene. Od države bi pričakovali, da se, podobno kot Španija, s ponudniki pogodi za odškodnino za povzročeno škodo ali vsaj poskuša doseči drugo obliko kompenzacije,« so o predlogu zapisali v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije.

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij prek 90 odstotkov sredstev prejme iz koncesijskih dajatev, ki jih plača Loterija Slovenije. Invalidske organizacije bi po navedbah predsednika organizacije invalidov NSIOS Boruta Severja od sedanjih 18 milijonov evrov na leto z novim zakonom izgubile približno tretjino sredstev, zaradi česar ne bi mogle več izvajati približno polovico svojih programov.

Kritična tudi Karitas in Rdeči križ


»Rešitve zakona o igrah na srečo so nesprejemljive in škodljive za širšo družbo. Krepita se tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti in drugih negativnih posledic nedopustno. Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebno na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe,« pa so zapisali na Karitasu in Rdečem križu. Prav tako noveli nasprotujejo v Olimpijskem komiteju Slovenije. Zakonu kritiki očitajo tudi, da se ne osredotoča na škodljive učinke iger na srečo.

Zakonu nasprotujejo tudi v sindikatu igralniških delavcev v Novi Gorici, kjer so napovedali tudi možnost stavke. Sporna se jim zdijo predvsem določila o dodatnem dodeljevanju koncesij in vključitvi napitnin in vstopnin v koncesijsko dajatev ter ukinitvi licenc, kar bi najverjetneje prineslo tudi odpuščanja v Hitu.

Igre na srečo imajo sicer v Sloveniji na letni ravni več kot 200-milijonski promet, približno 80 odstotkov prometa ustvarijo tujci.

Odbor za finance je sicer danes potrdil predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva dvig splošne dohodninske olajšave do leta 2025. Dvignila bi se iz sedanjih 3500 evrov na 7500 evrov, kar bi pri povprečni plači prihodnje leto pomenilo 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1000 evrov več v denarnici.


https://twitter.com/pers_luka/status/1466153677811556361
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike