Ograja na meji zagotavlja regulacijo tokov, ki so neobvladljivi. V Ljubljani porast kaznivih dejanj.

Dr. Miro Cerar je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija govoril o izzivih, ki jih prinaša svetovna migracija, in zakaj so zato potrebne tehnične ovire. Govoril je tudi o odnosih s sosedami v povezavi s temi izzivi ter o nevarnostih, ki jih take migracije prinašajo.

To je z današnjim poročilom potrdila tudi policija, saj so govorili o porastu kriminala in večjem nadzoru na določenih območjih, na Cerarjeve besede pa se je odzval tudi Aleš Hojs.

Veliko povečanje ilegalnih migracij in hrvaška pasivnost

Letos se ilegalni migranti kopičijo bolj kot kadarkoli po velikem valu leta 2015 in so že presegli število 40.000. Poleg ponovne krepitve zaradi prenehanja kovidne krize je na to vplival tudi hrvaški vstop v schengensko območje in pa zlasti hrvaška nezavzetost pri izpolnjevanju pravil o nadzoru zunanje meje, katerim se je zavezala z vstopom v območje.

To je za Cerarja prvi razlog za to, da se ograja na meji ohrani, saj zagotavlja regulacijo neobvladljivih tokov. Med drugim je spomnil, da je hrvaška policija migrante v času krize pred slabim desetletjem namenoma peljala v nočnih urah do zelene meje, da bi se jih čim prej znebili, kar je bil tudi povod za to, da je njegova vlada takrat ograjo postavila. Cerar je sam v nasprotnem primeru naj ne bi hotel postaviti. Sprva se je razveselil, ko so lani napovedali njeno odstranitev, »a sem mislil, da temeljijo na nekih strokovnih ocenah,«  je dodal. Ocene se namreč kažejo kot zmotne, saj krize po svetu povzročajo migracije vsak dan.

Za prihajajoče izzive nimamo dovolj ljudi in opreme, da bi jih nadzorovali brez tehničnih ovir. Opredelil se je tudi v podporo policijski in ostali stroki, ki bi jih morali zaradi varnosti slovenskih državljanov prvo poslušati, saj so migranti lahko v svojih okoliščinah tudi nevarni, pogosto nasilni tudi med sabo.

Policist in strokovnjak za varnostna vprašanja Andrej Rupnik, ki smo ga vprašali za mnenje o nekaterih Cerarjevih stališčih, se je glede slovenskih kapacitet strinjal. Prav tako se je strinjala policija, ki je danes na tiskovni konferenci poročala o svojih aktivnostih v zadnjih treh mesecih na območju Kočevja, Ljubljane in Grosuplja, kjer so policisti in uradne osebe Policijske uprave Ljubljana uspešno preiskali več premoženjskih kaznivih dejanj.

Kriminal se je s prihodom migrantov povečal. Policija: Spremljamo koncentracije

Na Viču, kjer je tudi umeščen dom za prosilce za azil, so policisti preiskali dvanajst hudih tatvin, med katerimi so bili tudi vlomi v stanovanja in drzni vlomi v stanovanja. Največ kaznivih dejanj so preiskovali v središču Ljubljane, in sicer enajst oboroženih ropov, tri drzne rope, pet oboroženih ropov gostinskih lokalov, tri oborožene rope in deset kaznivih dejanj, povezanih z mamili.

Po besedah vodje sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Martina Rupnika so glede na opravljeno analizo javne varnosti rešili 10.300 kaznivih dejanjih dejanj, »kar je za približno 14 odstotkov več kot lani,« je opozoril. Dodal je, da so policisti začeli izvajati poostren nadzor na območjih, kjer je varnostni pritisk največji.

V Ljubljani so zabeležili 14-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj. Ugotovljeno je bilo, da dve tretjini vseh storilcev kaznivih dejanj na območju PU Ljubljana je slovenskih državljanov, preostala tretjina pa so državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Maroka in Alžirije. Metelkova je eno najbolj obremenjenih varnostnih območij, prav tako je med najbolj obremenjenimi območje Vič, so še zapisali.

Ljubljanska policija se zaveda tudi povečanega tveganja, povezanega z naraščajočim številom prosilcev za mednarodno zaščito. Opozorili so, da se koncentracije oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, pojavljajo na javnih mestih, kot so avtobusne postaje. Zagotovili so, da izvajajo poostren nadzor v uniformah in civilu na vseh vročih točkah, kjer obstaja povečana varnostna nevarnost.  

Bomo postali migrantski žep?

Posebej je bila izpostavljena možnost migrantskega žepa, ki bi se po Cerarjevo in Rupnikovo lahko zgodila, saj sta Avstrija in Italija obe zelo resni glede nadzora na meji s Slovenijo. V Avstriji so nadzor meje že podaljšali, ni pa izključena niti krepitev nadzora ali zaprtje meje ob možnem neobvladljivem povečanju, saj bo Avstrija s takim ukrepom že sledila Nemčiji. V Trstu bo policiji odslej pri nadzoru migrantov pomagala vojska. Ta lahko hitro »de facto izloči Slovenijo izven schengenskega ozemlja,« kar je slabo še posebej za gospodarstvo.

Cerar in Andrej Rupnik se strinjata tudi o potrebnem zakonitem procesu in nadzoru na zunanjih mejah schengenskega območja kot preferenčnemu ukrepu napram avstrijskem modelu in zaprtju meje s Hraško. Za to bi potrebovali mešane mednarodne patrulje, Andrej Rupnik pa je še posebej poudaril, da bi morali nadzor vstopa v schengen potisniti kar najbolj na vzhod, najbližje izvoru migrantov, saj bi se s tem vsaj delno izognili zlorabi azilnega postopka pri nas, ko z lažno željo po azilu ujeti migranti nadaljujejo pot, po že izraženi želji v Sloveniji pa so vrnjeni k nam, ko so ujeti.

Hibridna vojna?

Evropa je pred velikim izzivom, ekonomija bolj stagnira kot napreduje, zato že zdaj, še bolj pa v prihodnje, ne moremo preskrbeti vseh prišlekov, ki potem lahko pridejo na rob družbe in se radikalizirajo, saj je integracija neuspešna. Večina držav potrebuje migracije in do neke mere ve, kaj rabi, kar pa ni vsak neizobraženec, ki pač pride. To je velika težava, pozivi »pridite, bomo zmogli«, lahko pritegne milijone ljudi, ki jih sicer povzročajo številni drugi dejavniki. To se je izkazalo za napako že leta 2015.

Na vprašanje, ali morda gre za hibridno vojno, je Cerar dejal, da glavni razlogi za migracije ne tičijo drugje in da migracijski tokovi so lahko zlorabljeni. Andrej Rupnik nas je glede tega spomnil, da so o množici svojih ljudi, ki jih bodo poslali v Evropo, govorili že v Islamski državi leta 2016.

Na Cerarjeve besede je opozoril tudi Hojs

Na družabnih omrežjih se je na Cerarjeva pojasnjevanja odzval tudi nekdanji minister za zunanje zadeve Aleš Hojs, ki je posredoval Cerarjevo sporočilo. Sam je podobna stališča zavzemal še v svojem mandatu, ki je bil sicer predvsem koronsko obarvan, ter tudi takoj ob nastopu begunske krize. Hojsovi sledilci so Cerarju dali prav in izrazili zadovoljstvo, »da ga je srečala pamet,«, kot se je izrazil eden od poslušalcev.

Pravkar na @Radio1SLO nekdanji predsednik vlade @MiroCerar pojasnjuje kako zmotna je bila odločitev aktualne vlade o odstranitvi ograje,kako je več kot očitno,da na nov migrantski val nismo ustrezno pripravljeni in kako zmedene in kontradiktorne so izjave ministra @mnz_gov_si .

— Aleš Hojs (@aleshojs) September 22, 2023