Oficir je oklofutal in odrinil našega župnika

Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Tukajšnji ljudje imajo posebno slovensko zavest, ki se je izklesala ob stikih z romanskim svetom, ki je slovenstvo pogosto ogrožal. Končno so bili prav iz Goriških brd številni najbolj zavedni primorski duhovniki – Čedermaci, in enega od teh, Ludvika Rusjana, omenjata tudi pričevalca.

V oddaji spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo sv. Nikolaja na vzpetini. Predniki so bili koloni, to je bila starosvetna ureditev odnosa med lastnikom zemlje in tistim, ki jo je obdeloval. Pri nas se je najdlje, do konca druge svetovne vojne, obdržala prav v Brdih. Koloni niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja, ki se njihove gospodarice spominja kot dobre osebe. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«.

Strel partizana izzove okupatorjev teror

Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, in sicer 22. maja. Potem ko je partizanski terenec streljal in ranil nemškega vojaka, so Nemci zajeli 10 domačinov in jih ustrelili. Talci so bili Mihael Colja, Severin Forti, Leopolda Forti, Jožef Jaki, Rozina Kreševec, Anton Kumar, Karol Okroglič, Viktorija Prinčič, Alojzij Prinčič in Jožefa Štekar. Med ubitimi sta bili dve noseči ženski.

Domač duhovnik Ludvik Rusjan je odločno posredoval za nedolžne žrtve ter jih skušal rešiti, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih.

O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od nemških vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem pripoveduje prizadeto, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje.

Črni brat je bil pred 95 leti pokopan v Cerovem

Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, na katerem je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Njegovi predniki so poznali tega fanta, ki je skupaj z ostalimi petimi dijaki ustanovil tajno organizacijo s tem imenom, ki je razširjala slovenske zastave ter trosila letake proti Mussoliniju. Vsa peterica je bila po izdaji zaprta in mučena. Mirka Brezavščka so pretepenega in izstradanega pripeljali domov, kjer je za posledicami mučenja 21. 2. 1931 umrl.

Preganjali fašisti, zaprli komunisti

Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski Čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike.

Po odhodu zaveznikov je sledila »mizerija« in beg čez mejo

V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo.

Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane.

Delo, preizkušnje in upanje

Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost.

Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je vnuk poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti.

Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič. V pričevanju boste slišali tudi pesem Petre Koršič, ki subtilno, na pesniški način, ovrednoti tragedijo v Cerovem, ki jo je njena stara mama – nona, po posredovanju nemškega vojaka preživela.