Odkritje redkih kovin na Švedskem razveselilo navdušence nad zelenim prehodom. A ni tako enostavno ...

POSLUŠAJ ČLANEK
Nedavno je odmevala novica, da so na Švedskem odkrili največje nahajališče redkih kovin v Evropi. Teh se tu trenutno ne izkopava, približno 98 % redkih kovin, uporabljenih v EU leta 2021, je bilo uvoženih iz Kitajske.
Ker so med drugim pomembne tudi za zeleno tehnologijo, je odkritje sprožilo kar nekaj navdušenja. Pa je odkritje res pomembno in lahko pomaga Evropi pri zeleni preobrazbi?
Izraz redke kovine se nanaša na skupino 17 elementov, ki se uporabljajo za izdelavo vrste izdelkov in infrastrukture, ki so vse bolj pomembni za vsakdanje življenje. Najdemo jih v mobilnih telefonih, trdih diskih in vlakih. Vendar so pomembni tudi za zeleno tehnologijo, vključno z vetrnimi turbinami in električnimi vozili. Nekateri so bistveni za vojaško opremo, kot so sistemi za vodenje izstrelkov. Povpraševanje po njih naj bi se do leta 2030 povečalo za petkrat.
Kljub imenu so redke kovine pogoste v mnogih delih sveta, vendar je njihovo rudarjenje in pridobivanje izjemno zapleteno in drago. Lahko je tudi zelo škodljivo za okolje. Kitajska ima daleč največje zaloge redkih kovin med vsemi državami na svetu, sledijo ji Vietnam, Brazilija in Rusija. Vendar pa je v smislu rafiniranja in predelave redkih kovin Kitajska daleč v prednosti: Po podatkih ameriškega geološkega zavoda je januarja 2022 predstavljala več kot 60 % vse proizvodnje redkih kovin, sledijo pa ji ZDA (16 %), Mjanmar (9 %) in Avstralija (8 %).
EU je torej pri dobavi redkih kovin močno odvisna, predvsem od Kitajske. To je postalo pomembno politično vprašanje, glede na to, da želi EU končati trgovinsko odvisnost od Kitajske in Rusije ter spodbuditi lastne zelene tehnologije, da bi dosegla svoje podnebne cilje.
Toda Evropa se ne more izogniti odvisnosti od Kitajske, ne da bi povečala tudi svoje zmogljivosti rafiniranja in proizvodnje, je za Politico dejala Marie Le Mouel, pridružena sodelavka možganskega trusta Bruegel.
"Večja je odvisnost od kitajske proizvodnje kot od dejanskih materialov, ki se uporabljajo za te komponente," je dejala Le Mouelova in dodala, da pričakuje, da bodo "veliki deli" izkopanega švedskega nahajališča na koncu izvoženi izven EU za rafiniranje.
Najdba torej lahko postane alternativni vir za evropske potrebe redkih kovin, vendar bo že sam razvoj rudnika trajal od 10 do 15 let. Da bi lahko izkoristili odkritje, pa bi morali spodbuditi spremembo v tem, kako EU pristopa k vprašanju rudarjenja takšnih surovin.
"EU je rudarjenje že zdavnaj zavrgla kot nekaj, česar 'nočemo imeti na svojem dvorišču'", pravi Nabeel Mancheri, generalni sekretar Globalnega združenja industrije redkih kovin.
Jan Mostrom, izvršni direktor LKAB-a, švedskega državnega rudarskega podjetja, ki je najdišče odkrilo, pravi, da upa, da se bodo strogi postopki izdajanja dovoljenj za rudarjenje v EU lahko pospešili, da bo podjetje hitreje dalo končne materiale na trg. "Če res želimo slediti zelenemu prehodu, moramo najti načine, kako ta proces precej pospešiti," je dejal na tiskovni konferenci.
Evropska komisija si trenutno prizadeva za zmanjšanje ovir za rudarjenje in proizvodnjo kritičnih surovin za zeleni prehod. Toda vzpostavitev rudarske industrije je še vedno le polovica dela. Po rudarjenju je potrebno vzpostaviti tudi predelovalno industrijo, kamor spadajo kompleksni in energetsko zelo intenzivni postopki izolacije in rafiniranja redkih kovin.
Strokovnjaki pravijo, da je vprašanje, ali se bodo redke kovine uporabljale samo za zeleni prehod, ključno. Redke kovine se namreč uporabljajo tudi v številnih industrijah, ki onesnažujejo okolje. Čeprav večina sporočil za javnost poudarja pomen redkih zemeljskih elementov za tehnologije obnovljivih virov energije, so redki zemeljski elementi pomembni tudi za rafiniranje nafte in za uporabo v vojaški industriji.
"Trenutno v EU ali drugje ni vzpostavljene politike, ki bi ščitila materiale, izkopane v imenu podnebnih sprememb, pred zajetjem drugih, podnebju manj prijaznih sektorjev. Celo švedski LKAB v državni lasti ali katero koli drugo rudarsko podjetje glede tega ni dolžno prodajati svoje proizvodnje podjetjem v sektorju tehnologij za obnovljivo energijo," je za DW povedala Julie Klinger, profesorica geografije na Univerzi v Delawaru.
Pravi, da, če rudarska podjetja v imenu boja proti podnebnim spremembam zahtevajo pospešitev postopka izdaje dovoljenj, morajo obstajati tudi pravila EU, ki preprečujejo, da gre proizvodnja v ne-zelene sektorje.
Ker so med drugim pomembne tudi za zeleno tehnologijo, je odkritje sprožilo kar nekaj navdušenja. Pa je odkritje res pomembno in lahko pomaga Evropi pri zeleni preobrazbi?
Izraz redke kovine se nanaša na skupino 17 elementov, ki se uporabljajo za izdelavo vrste izdelkov in infrastrukture, ki so vse bolj pomembni za vsakdanje življenje. Najdemo jih v mobilnih telefonih, trdih diskih in vlakih. Vendar so pomembni tudi za zeleno tehnologijo, vključno z vetrnimi turbinami in električnimi vozili. Nekateri so bistveni za vojaško opremo, kot so sistemi za vodenje izstrelkov. Povpraševanje po njih naj bi se do leta 2030 povečalo za petkrat.
Kljub imenu so redke kovine pogoste v mnogih delih sveta, vendar je njihovo rudarjenje in pridobivanje izjemno zapleteno in drago. Lahko je tudi zelo škodljivo za okolje. Kitajska ima daleč največje zaloge redkih kovin med vsemi državami na svetu, sledijo ji Vietnam, Brazilija in Rusija. Vendar pa je v smislu rafiniranja in predelave redkih kovin Kitajska daleč v prednosti: Po podatkih ameriškega geološkega zavoda je januarja 2022 predstavljala več kot 60 % vse proizvodnje redkih kovin, sledijo pa ji ZDA (16 %), Mjanmar (9 %) in Avstralija (8 %).
Evropska odvisnost
EU je torej pri dobavi redkih kovin močno odvisna, predvsem od Kitajske. To je postalo pomembno politično vprašanje, glede na to, da želi EU končati trgovinsko odvisnost od Kitajske in Rusije ter spodbuditi lastne zelene tehnologije, da bi dosegla svoje podnebne cilje.
Toda Evropa se ne more izogniti odvisnosti od Kitajske, ne da bi povečala tudi svoje zmogljivosti rafiniranja in proizvodnje, je za Politico dejala Marie Le Mouel, pridružena sodelavka možganskega trusta Bruegel.
"Večja je odvisnost od kitajske proizvodnje kot od dejanskih materialov, ki se uporabljajo za te komponente," je dejala Le Mouelova in dodala, da pričakuje, da bodo "veliki deli" izkopanega švedskega nahajališča na koncu izvoženi izven EU za rafiniranje.
Rudarjenje v Evropi
Najdba torej lahko postane alternativni vir za evropske potrebe redkih kovin, vendar bo že sam razvoj rudnika trajal od 10 do 15 let. Da bi lahko izkoristili odkritje, pa bi morali spodbuditi spremembo v tem, kako EU pristopa k vprašanju rudarjenja takšnih surovin.
"EU je rudarjenje že zdavnaj zavrgla kot nekaj, česar 'nočemo imeti na svojem dvorišču'", pravi Nabeel Mancheri, generalni sekretar Globalnega združenja industrije redkih kovin.
Jan Mostrom, izvršni direktor LKAB-a, švedskega državnega rudarskega podjetja, ki je najdišče odkrilo, pravi, da upa, da se bodo strogi postopki izdajanja dovoljenj za rudarjenje v EU lahko pospešili, da bo podjetje hitreje dalo končne materiale na trg. "Če res želimo slediti zelenemu prehodu, moramo najti načine, kako ta proces precej pospešiti," je dejal na tiskovni konferenci.
Se bodo redke kovine res uporabljale za zeleni prehod?
Evropska komisija si trenutno prizadeva za zmanjšanje ovir za rudarjenje in proizvodnjo kritičnih surovin za zeleni prehod. Toda vzpostavitev rudarske industrije je še vedno le polovica dela. Po rudarjenju je potrebno vzpostaviti tudi predelovalno industrijo, kamor spadajo kompleksni in energetsko zelo intenzivni postopki izolacije in rafiniranja redkih kovin.
Strokovnjaki pravijo, da je vprašanje, ali se bodo redke kovine uporabljale samo za zeleni prehod, ključno. Redke kovine se namreč uporabljajo tudi v številnih industrijah, ki onesnažujejo okolje. Čeprav večina sporočil za javnost poudarja pomen redkih zemeljskih elementov za tehnologije obnovljivih virov energije, so redki zemeljski elementi pomembni tudi za rafiniranje nafte in za uporabo v vojaški industriji.
"Trenutno v EU ali drugje ni vzpostavljene politike, ki bi ščitila materiale, izkopane v imenu podnebnih sprememb, pred zajetjem drugih, podnebju manj prijaznih sektorjev. Celo švedski LKAB v državni lasti ali katero koli drugo rudarsko podjetje glede tega ni dolžno prodajati svoje proizvodnje podjetjem v sektorju tehnologij za obnovljivo energijo," je za DW povedala Julie Klinger, profesorica geografije na Univerzi v Delawaru.
Pravi, da, če rudarska podjetja v imenu boja proti podnebnim spremembam zahtevajo pospešitev postopka izdaje dovoljenj, morajo obstajati tudi pravila EU, ki preprečujejo, da gre proizvodnja v ne-zelene sektorje.
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
3 komentarjev
Pelinko
Svetovne vlade o ekologiji samo govorijo. Problem ekologije je potrošništvo. Zeleni prehod bo možen šele, ko se bo začelo omejevati nebrzdano potrošništvo. Tudi EU ima že več kot 20 let na vrhu svoje strategije glede odpadkov prvi cilj: "Ne ustvarjati odpadkov." A zgodilo se ni nič. Novi rudniki in novi izdelki ne bodo pomagali, če ne bomo začeli omejevati števila novih proizvodov. Formula je preprosta. Tudi slovenska vlada lahko čez noč sprejme pravilo, da morajo imeti vsi pralni strojni v državi garancijsko dobo 6 let in tako bolj pomaga okolju kot s stotinami odredb.
Teodor
Skratka motorji z notranjim izgorevanjem bodo ostali tudi po 2030, pa če se EU strinja ali ne. Realnost je pač taka.
rasputin
Save the planet, kill yourself!
To je očitno geslo Bruslja.
V EU ne bomo delali več ničesar, ker to vpliva na podnebje in okolje,
Kitajci, Indijci, Vietnamci in drugi pa se ne sekirajo pretirano zaradi tega in bodo kmalu zviška gledali na Evropo kot na manj razvit kontinent, ki mu vladajo bedaki.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.