Obisk Ši Džingpinga v Moskvi. Putin res gradi svoj protizahodni svet?

POSLUŠAJ ČLANEK

Kitajski predsednik Ši Džingping je danes začel s tridnevnim obiskom v Moskvi. Sestal se je s predsednikom Putinom, gre pa za prvi obisk kitajskega predsednika v Rusiji od začetka ruske invazije na Ukrajino.


Šija so pričakali s fanfarami in častno stražo, njegov prihod pa je v živo prenašala ruska televizija. Zanimalo nas je, kaj je bil predmet obiska, ter kaj od obiska pričakujejo strokovnjaki, analitiki ter poznavalci Kitajske.



Uradni razlog obiska strateško sodelovanje in poglobitev partnerstva med državama


“Počaščen sem, da me je predsednik Vladimir Putin povabil na državniški obisk. Kitajska in Rusija sta zanesljivi partnerici ter tesni in dobri sosedi, ki ju povezujejo gore in reke,” je Ši Džingping dejal ob prihodu.


Dejal je tudi, da je Kitajska pripravljena trdno stati ob Rusiji in se zavzemati za pravi »multilateralizem« in »multipolarnost v svetu«. Po uradnih napovedih naj bi bila tematika pogovorov med predsednikoma strateško sodelovanje in poglobitev partnerstva med državama.


Kitajska in Rusija sta sicer dokaj tesni zaveznici, a Kitajska pragmatično ni neposredno podprla tako Rusije kot tudi ne Ukrajine v medsebojnem konfliktu. So pa februarja predstavili »mirovniški načrt«, ki je sprožil kritičen odziv v zahodnih državah na čelu ZDA, češ da predlogi v njem predvsem delujejo v korist Rusije. Neuradno naj bi se Ši Džingping kmalu srečal tudi z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, a tega Peking uradno še ni potrdil.


Predsednik Ši je nekoč Putina imenoval za svojega »najboljšega prijatelja«. Oba imata veliko skupnega, oba sta totalitarna voditelja in oba sprejemata idejo o »multipolarnem« svetu, brez nadvlade ZDA, je za BBC napisal njihov urednik Ruske sekcije, Steve Rosenberg.


Državniški obisk kitajskega predsednika je tako po Rosenbergovih besedah jasen znak podpore Putinu in njegovemu režimu, in to v času, ko je Kremelj pod velikim mednarodnim pritiskom. Novinar Dimitrij Muratov, sicer tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir, je povedal, da »Putin gradi svoj blok. Zahodu ne zaupa več in mu nikoli več ne bo«. »Putin išče zaveznike in poskuša Rusijo narediti za del zavezništva, skupaj s Kitajsko in Indijo ter nekaterimi državami iz Latinske Amerike. Putin gradi svoj protizahodni svet,« je posvaril Muratov.


V tej protizahodni aliansi pa je Rusija močno odvisna od Kitajske. Sedaj ko v Ukrajini divja vojna pa še toliko bolj. Da bi se zoperstavila zahodnim sankcijam in postavila na noge svoje gospodarstvo, krepi Rusija trgovino s Kitajsko, predvsem v energetskem sektorju. Energetske tematike, predvsem naftovodi, plinovodi in energetski plinovodi, bodo konstantni na dnevnem redu pogovorov med predsednikoma.


A partnerstvo ima določene meje. Kitajska igra politiko »China first«, saj v Pekingu niso pripravljeni zagotoviti neposredne vojaške pomoči Moskvi v strahu, saj bi lahko zahodne sankcije prizadele tudi njih. Kitajska zunanja politika je popolnoma brez altruizma, zaključuje Rosenberg.


https://twitter.com/AndersFoghR/status/1637772023660175361?t=gXvWrSRTBZo4QSPbrnyrrg&s=19

Kitajski obisk lahko da tri možne signale


BBC-jev dopisnik iz Kitajske Stephen McDonnell je zapisal, da je uradni razlog obiska spodbujanje dvostranskih vezi med sosednjima državama. A seveda ne bo tematika pogovorov samo ta. Kaj kmalu so se pojavile špekulacije nekaterih analitikov, kakšna bi bila reakcija Kitajske, če bi se zdelo, da je Rusija blizu ponižujočemu porazu? Ali bi se zgolj umaknili, ali bi Rusiji začeli pomagati z orožjem?


McDonnell meni, da lahko kitajski obisk da samo tri možne signale: prvi je, da naj se Rusija umakne in doseže neki kompromis, drugi je zelena luč za trenutno stanje ali pa celo neka vrsta pomoči Rusiji, tretji pa, da ne storijo nič. Tretji scenarij je še najmanj verjeten. Po prvem scenariju bi Kitajska lahko po dogovoru z Iranom in Saudsko Arabijo lahko igrala na karto mirovnika, a je glavna težava v tem, kako bi takšno delovanje bilo Kitajski v korist.


Najbolj črna je druga možnost, a vojna Rusije z Ukrajino bi lahko igrala vlogo v geopolitični strategiji Pekinga. Kremelj se spopada z Zahodom, žre sredstva Nata in dlje kot traja vojna, bolj preizkuša apetit zahodne javnosti po še večjem konfliktu, če bi Kitajska s silo zavzela Tajvan. Kitajska bi lahko špekulirala, da dlje kot bo trajala vojna, manj ljudi se bo želelo vključiti v drugo.


O kitajskem »mirovniškem« predlogu je ameriški državni sekretar Anthony Blinken povedal, da bi "priznal poskuse Rusije, da s silo zavzame ozemlje suverene sosede. Prekinitev ognja zdaj, brez trajne rešitve, bi predsedniku Putinu omogočila počitek in preoblikovanje svojih enot ter nato ponovno začela vojno v času, ki bi bil bolj ugoden za Rusijo.«


Pomembno vprašanje je tudi, ali in v kolikšni meri bo Ši skušal uporabiti svoj vpliv za vedenje Rusije v vojni v prihodnje. Doslej še nismo videli konkretnih korakov Kitajske, da bi skušala preprečiti vojno, meni Brian Hart, sodelavec projekta China Power v Centru za strateške in mednarodne študije.


https://twitter.com/WorldAffairsPro/status/1637867376568856576?t=3-AvCHtKKS3YxwI2X_0Cyg&s=19

Šijev obisk verjetno ne bo imel drastičnega vpliva na potek ukrajinske vojne. "Niti Moskva niti Kijev nista videti pripravljena na popuščanje, potrebno za konec vojne, in to ni nekaj, kar bi Peking lahko bistveno spremenil," je dodal. »Peking bi morda lahko pritisnil na Putina, da izvede nekaj ukrepov, ki bodo vplivali na vojno na robu, vendar se to doslej ni zgodilo,« je zaključil Hart.


Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby pa je dejal, da bi bil vsak predlog, ki bi ga ponudil Peking, "enostranski in bi upošteval le rusko perspektivo". Dodal je še, da je "premirje v tem trenutku dejansko ratifikacija ruskega osvajanja." Kitajska zaenkrat še ni poslala orožja, ZDA pa tudi ne verjamejo, da bi to dejansko storila, saj po Kirbyjevih besedah »to ne bi bilo v njihovem interesu«. Kitajska je tudi že večkrat zanikala, da namerava poslati orožje. Strokovnjaki pravijo, da čeprav bi Kremelj zelo cenil kitajsko vojaško pomoč, kot so topniško strelivo in brezpilotna letala, je gospodarska podpora in surovine, ki jih že dobavlja Kitajska, dovolj pomembni, da Rusiji omogočijo nadaljevanje vojne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

kip
Vse cesarjeve ljubezni
11. 12. 2024 ob 17:30