Obeta se še en referendum o RTV Slovenija: gre v tretje rado za levico?

POSLUŠAJ ČLANEK
Odkar v Sloveniji velja obstoječi zakon o RTV Slovenija, sprejet v času 1. Janševe vlade julija 2005, smo o vprašanju ureditve nacionalnega medija na volivci na referendumu odločali že dvakrat - in se obakrat odločili v prid obstoječega zakona. Ali bo tako tudi v tretje, bomo najbrž izvedeli jeseni.

Koalicija je po vetu državnega sveta danes v parlamentu ponovno potrdila dva svoja zakona: novelo Zakona o RTV Slovenija ter Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politik. Za povrh pa so še zablokirali Ciglar-Kraljev zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ne bo veljal vsaj še leto dni.  

SDS je nemudoma odreagirala in vložila čez 6 tisoč podpisov za zbiranje 40 tisoč podpisov za naknadni zakonodajni referendum o noveli Zakona o RTV Slovenija. Podpise bodo zbirali jeseni, kar pomeni, da ne glede na razplet zbiranja in verjetnega kasnejšega referenduma torej vladajoči politiki še ne bo uspelo obglaviti trenutnega vodstva javnega medija.  

Obstoječi, tako imenovani "Grimsov" zakon o RTV Slovenija je v svoji 17-letni zgodovini prestal že dve ljudski preverjanji. Najprej nekaj mesecev po sprejetju, oktobra 2005 - naknadni zakonodajni referendum je zahtevalo 31 poslancev tedanje LDS in SD.

Referenduma se je udeležilo 504.925 volivcev. 50,30 odstotka se jih je izreklo za zakon, 48,92 odstotka pa proti.

Še en referendum o tem vprašanju smo imeli decembra 2010, ko je takratna leva večina izglasovala svoj Zakon o Radioteleviziji Slovenija, s podobnimi argumenti kot nova večina 12 let kasneje - da želijo RTV "depolitizirati". Poslanci SDS, SNS in en poslanec SD-ja (Andrej Magajna) so vložili zahtevo za referendumsko presojo zakona.

Spremembe, ki so med drugim vključevale tudi obvezno zagotovitev vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije, so bile na referendumu gladko zavrnjene - proti je glasovalo 72,3 % udeležencev referenduma, za pa zgolj 27,7 %. A volilna udeležba je bila zgolj 14,8 odstotna, medtem ko je bila na prvem referendumu 31 odstotna.

Za uspeh tretjega referenduma o RTV Slovenija bo potrebnih več glasov


Medtem se je referendumska zakonodaja spremenila in leta 2013 je bil uveden kvorum, kar pomeni, da zakon pade, če, ob tem, da takšna odločitev dobi večino, proti glasuje vsaj petina vseh volilnih upravičencev, kar je okoli 340 tisoč ljudi.

Ob referendumu leta 2010 bi to pomenilo, da bi zakon obstal, tudi če bi vsi udeleženci glasovali proti zakonu, saj je na glasovanje prišlo 252.408 volivcev.

Spomnimo, na zadnjih državnozborskih volitvah je za SDS glasovalo 280 tisoč ljudi, za NSi pa 82 tisoč, kar pomeni, da bi se zgolj za dosego kvoruma referenduma morali udeležiti praktično vsi volivci teh dveh strank in enotno glasovati proti zakonu (brez da upoštevamo potencialne glasove od drugod). Uspeha pa tudi v tem primeru ne bi bilo, če bi koalicijska stran na referendum v podporo zakonu pripeljala  približno 60 % svojih volivcev.

Še prej pa mora seveda predlagateljica zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov (po prejšnji ureditvi je za naknadni zakonodajni referendum bilo dovolj tretjina poslanskih glasov). Kar pa za stranko kot je SDS praviloma ni večja težava.

Kaj sta novinarjem povedali Alenka Jeraj (SDS) in Mojca Šetinc Pašek (Svoboda)

Poslanka SDS Alenka Jeraj je novinarjem tako še enkrat povzela razloge, zakaj je SDS vložila 6.200 podpisov za začetek zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o RTV Slovenija: "Problem je, da se zadeva sprejema po nujnem postopku, kar pomeni, da je bila popolnoma izključena civilna družba, vse tiste različne institucije, ki imajo običajno možnost predstaviti svoja stališča in predlagat spremembe. Na ta način se seveda izriva vse tiste, ki bi lahko imeli v javni razpravi kaj povedati."

Temu je dodala še, da se s spremembo upravljalskih organov izključuje gledalce in poslušalce, ki so plačniki RTV prispevka, s čemer se ne strinjajo, kot tudi ne, da se državnemu zboru jemlje pravica imenovanja in potrjevanja določenih funkcij,  ter predvsem temu, da se bo z enim zamahom predčasno zamenjalo 40 ljudi, s čemer se posega v ustavno varovane mandate, pri čemer predlagatelj ni opravil testa sorazmernosti, oziroma ustrezno pretehtal javne koristi, da bi bil njegov poseg v pridobljene pravice lahko dopusten (kar je ocenila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora).

"Z zakonskim prenehanjem mandatov in razrešitvijo članov brez utemeljenih razlogov se bo poseglo se bo v koncept neodvisne in samostojne RTV Slo in bo ogroženo utemeljeno pričakovanje državljanov po samostojni, nepristranski in depolitizirani RTV SLO," je prepričana Alenka Jeraj.

Javno razpravo o zakonu o RTV, ki jo je koalicija zaobšla z nujnim postopkom, v obliki referenduma podpirajo tudi v Novi Sloveniji. "Pomembno nam je, da se o tako pomembnih vprašanjih široko razpravlja," je dejal poslanec te stranke, Janez Žakelj.

Nekdanja televizijka, ki je, kot pred njo že vrsta njenih kolegic, iz javne RTV prestopila med politike ene od levih strank, Mojca Šetinc Pašek, po drugi strani pravi, da bomo jeseni priča "zbiranju podpisov in referendumski kampanj, ki bo popolnoma zlagana, zmanipulirana, odmik od dejstev, odmik od tega, kar v zakonu zares piše in kar prinaša."

Sama zakon zagovarja, ker "prinaša konceptualno spremembo upravljanja in nadziranja RTV-ja in drugič - te zakonske spremembe, ki so še prvi korak, prinašajo depolitizacijo javnega medija, ki ga je praktično v celoti ugrabila stranka SDS s svojimi političnimi nameščenci v programskem svetu."

Omenila je še zapravljanje 4 milijonov za nepotreben referendum ter, na sugestijo ene od novinark potrdila, da razmišljajo o "možnosti odpoklica neodgovornih programskih svetnikov, tistih, ki kršijo zakon o RTV Slovenija in statut RTV-ja."



KOMENTAR: Rok Čakš
Srednjeročno izgubljeno
Boj za nacionalko se torej nadaljuje, čeprav je v resnici, glede na pričakovani končen rezultat, bolj sizifov kot kaj drugega. Kljub temu, da desna sredina že 17 let krčevito brani "svoj" zakon o RTV Slovenija, sprejet v drugem letu prve Janševe vlade, ves ta čas ni imela ravno tistega, kar ji zdaj očitajo: prevladujočega vpliva nad javno RTV. Večino časa je bila pač v državi na oblasti leva opcija, imenovala je programske svetnike iz svojih nazorskih (levih) krogov, in razen medsebojnih frakcijskih bojev je bil nadzor nad nacionalko zagotovljen - po besedah nesojene generalne direktorice RTV Nataše Pirc Musar - pretežno s strani stranke SD, vplivu katere pa se novinarski kolektivi kaj prida niso upirali. Na mestu je torej vprašanje, zakaj desna sredina brani zakon, ki ji, vsaj dolgoročno gledano, ne prinaša tistega, kar ji očitajo. Odgovor je preprost: izkušnje prejšnje ureditve kažejo, da ko gre imenovanje svetnikov v roke "civilne družbe", levica zelo skrbno pazi, da to ostane v pristojnosti "pravoverne" civilne družbe - torej tiste, nad katero ima vsaj večinski vpliv levo družbeno zaledje. Logika je jasna-  ob sedanji ureditvi ljudje drugačnih, torej desnosredinskih nazorov, redko, ampak vendarle, tu in tam dobijo večino v programskem svetu, medtem ko jo skozi izbrano civilno družbo in večjim številom zaposlenih - (kot vemo, jih je "jebeno več" kot onih drugih) desnosredinski svetovni nazor nad levo-liberalnim, oz. socialističnim, prevladati ne more. Kot vemo, tisti prvi na javnem mediju ni preveč zaželen, absolutno pa ne kot dominanten, iz česar izvira trenutni (pretirani) strah in posledični upor glasnejšega dela zaposlenih proti vodstvu RTV-ja. Glede na okoliščine je težko verjeti, da bi desna sredina zakon, ki ga tako srdito podpira in vsiljuje leva politika, dominantni mediji in aktivistični del civilne družbe, na referendumu lahko spodnesla. In to kljub temu, da se levi valjar ne ustavlja niti pred opozorili o teptanju vladavine prava z nujnim postopkom, namenjenim povsem za druge namene, ki izključuje kakršnokoli širšo javno razpravo o tako pomembnem zakonu. Z vladavino prava je pač problem samo, ko jo (domnevno) teptajo "tadesni". Obenem pa se zdi, da se je desnica sprijaznila že s tem, da bo obglavljenje legalno in legitimno izvoljenega vodstva nacionalke vsaj za nekaj mesecev zavlekla. A to je za družbo, ki se na praktično vseh nivojih silovito preveša v levo, slaba tolažba.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike