Ob "združevanju družin" naraščajo problemi s tujci, ki ne znajo jezika in se ne integrirajo v slovensko družbo

V Velenju se srečujejo s težavami okrog integracije prišlekov v novo okolje (foto: wikipedia)
POSLUŠAJ ČLANEK
Nedavno smo pisali o izraziti naklonjenosti evropske poslanke SD Tanje Fajon priseljencem albanske narodnosti. Tistim s slovenskim državljanstvom je za glasove na minulih volitvah obljubila, da bo storila vse za odpravo vizumov za EU tudi za Kosovarje, kakor ji je pred leti uspelo že za državljane Albanije.

Do albanskih priseljencev pa je precej bolj zadržan njen strankarski kolega, župan Velenja Bojan Kontič. V njegovi občini se namreč srečujejo z velikimi težavami zaradi naraščajočega števila tujcev, ki se v družbo ne integrirajo, pogosto ne znajo slovenskega jezika, niti ne pokažejo volje, da bi se ga naučili.

Pri tem prednjačijo predvsem ženske albanske narodnosti, ki se, skupaj z otroki, svojim možem v Sloveniji pridružujejo na podlagi mehanizma "združevanja družin", ki ga ureja Zakon o tujcih.

Zaradi muslimanskih običajev te ženske praviloma ne iščejo službe, oziroma ostajajo doma. Finančno situacijo pa krepijo s pomočjo nizkega cenzusa za otroške dodatke, pri katerih Slovenija (in EU) glede na državljanstvo ne dela razlik, temveč šteje le začasno prebivališče otrok. 

Medtem Slovenijo letno (kumulativno) zapusti okrog 8.000 mladih izobražencev, število prebivalstva zaradi vse bolj množičnega prihoda tujcev, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije, narašča.

Večinoma gre za potrebe po /nekvalificirani/ delovni sili, saj je naše gospodarsko in davčno okolje prijazno do nizko plačanih ter zelo neprijazno do visoko plačanih delovnih mest.

V Sloveniji je konec leta 2018 bivalo približno 150 tisoč tujcev iz tretjih držav (ki niso članice EU). Med njimi približno 54 tisoč državljanov BiH (dvakrat toliko kot pred desetimi leti) in 15 tisoč Albancev, večinoma državljanov Kosova, kar je 65 odstotni porast glede na leto 2010. Pri tem niso upoštevani tisti, ki so pridobili slovensko državljanstvo.

Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo izdanih 32.848 dovoljenj za prebivanje, od tega 2.383 dovoljenj za stalno prebivanje, ostalo pa so (nova in podaljšana) dovoljenja za začasno prebivanje.

Združevanje družin


Zakon o tujcih v 42. členu določa, da tuj državljan, ki ima v Sloveniji bodisi dovoljenje za stalno prebivanje, bodisi dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo najmanj še za eno leto, lahko v Slovenijo pripelje ženo (partnerico), otroke, starše, če so živeli v družinski skupnosti in izjemoma tudi druge sorodnike.

Združevanje družin je tako postalo stalna praksa. Tako je bilo konec lanskega leta podlagi združitve družine izdanih približno 11 tisoč dovoljenj za začasno prebivanje. Prišleki so upravičeni do bonitet socialnega sistema kot preostali državljani Slovenije. V letu 2018 je tako denimo otroške dodatke v Sloveniji prejemalo približno 18.600 otrok tujcev mesečno, oziroma dobrih 6 odstotkov od skupnega števila upravičencev.

Težave predvsem z neznanjem jezika ter vključevanjem otrok v vrtce in šole


In prav pri tem, kot opozarjajo pristojni ljudje iz vsakdanje prakse, nastajajo problemi. Na situacijo v Velenju, kjer se je število prebivalcev tuje narodnosti v zadnjih desetih letih podvojilo in dosega že 11,3 % delež, vlado že dalj časa opozarja tamkajšnji župan Bojan Kontič.

Na spomladanskem posvetu pri predsedniku republike o demografiji je Kontič dejal, da imamo v Sloveniji realne težave z integracijo tujcev. "Ne, da bi nasprotovali tujcem, a preslabo poskrbimo za integracijo tujcev v naš sistem. Prihaja do nesporazumov in konfliktnih situacij," pravi župan iz vrst Socialnih demokratov.

Bojan Kontič, župan Velenja iz vrst SD:"Imamo ljudi, ki ne poznajo slovenskega jezika. Na podlagi zakona o združevanju družin imamo celotne družine, ki ne poznajo slovenskega jezika. Najhitreje se naučijo otroci in potem so otroci tisti, ki prevajajo staršem, ko gredo v zdravstveni dom na specialistični pregled in potem prevaja mami." 


Ženske predvsem albanske narodnosti, ki jih možje ali partnerji pripeljejo s seboj v Slovenijo, namreč ostajajo doma, se ne vključujejo v družbo in po besedah pristojnih ne kažejo pretirane vneme za učenje slovenskega jezika.

"Žena lahko dela, vendar le z možem ali tam, kjer so zaposlene zgolj ženske," je islamske omejitve pri ženskem vključevanju v delovno okolje za Večer pojasnil albanski sladoledar iz Slovenske Bistrice, Adem Demiri. Te nedvomno močno vplivajo na proces integracije tujcev v slovensko okolje.

Kontič je na posvetu pri Borutu Pahorju opozoril še, da izobraženi kadri odhajajo v tujino, k nam pa prihajajo neizobraženi. "Ravno to, kar bi morali obrniti na glavo," je dejal, a hkrati izrazil zavedanje, da če pri nas govoriš o teh težavah, si "zelo hitro si lahko kvalificiran za nestrpneža, pravzaprav pa ne gre za to."

Bojan Kontič: "Si predstavljate otroke, ki jih damo v učni sistem, v razred in ne poznajo besedice slovenskega jezika?"

V letu dni niso naredili nič


Na Kontičevo pobudo se je že aprila lani na temo neuspešne integracije tujcev v slovensko družbo sestalo več pristojnih komisij, kjer so bili dogovorjeni nekateri ukrepi.

A 20. marca letos je župan Kontič tem komisijam poslal ponovno pismo ter v uvodu zapisal, da "po letu dni lahko ugotovimo, da se na tem področju ni zgodil noben konkreten premik, ki bi olajšal ali izboljšal situacijo, s katero se srečujejo lokalne skupnosti in drugi."

Bojan Kontič: "Integracija tujcev v lokalna okolja še vedno ni urejena. Ravno nasprotno, vedno več županov opozarja na vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo sami in zaposleni v institucijah in s katerimi se srečujejo tujci v lokalnih okoljih. Župani izpostavljajo predvsem težave v izobraževalnem sistemu, saj vanj vstopajo otroci, ki ne znajo slovenskega jezika in semorajo šole in vrtci znajti sami, kar predstavlja obremenitev za učitelje, slabše znanje teh otrok in tudi obremenitev za ostale učence."


Zato je predlagal ponoven sestanek v isti sestavi, na katerega bi povabili tudi pristojne iz vlade in ministrstev in po katerem bi od vlade zahtevali, da "vzpostavi sistemsko reševanje problematike in izvede ustrezne ukrepe."

Dobili so se v okviru državnega sveta konec letošnjega maja ter v zvezi z integracijo tujcev v slovensko okolje sprejeli deset sklepov.

V njih ugotavljajo, da celovitega pristopa pri reševanju problematike integracije tujcev v slovensko družbo ni, oziroma so ukrepi nepovezani in zato večinoma ne dajejo učinkovitih rezultatov. Prav tako ugotavljajo, Slovenija nima strategije, ki bi jasno določala kriterije, s katerimi usmerjamo in upravljamo priseljevanje za potrebe delovanja slovenske družbe.

Nadalje, da je treba razmisliti o vprašanju znanja slovenskega jezika kot
pogoju za zasedbo delovnega mesta in temu nameniti posebno pozornost tudi v
Strategiji ekonomskih migracij.

Obenem opozarjajo še na en problem pereč problem, v katerem občine nimajo možnosti aktivnega poseganja v problematiko prijavljanja velikega števila tujcev na istem naslovu oz. v posamezni stanovanjski enoti. Dogaja se namreč, da je veliko tujcev v Sloveniji prijavljenih le fiktivno, s čemer koristijo bonitete slovenskega sistema, v resnici pa delajo po drugih državah EU.

Prav tako se morajo otroci tujcev ob prihodu v Slovenijo čim prej vključiti v vzgojnoizobraževalni sistem, naučiti slovenskega jezika in prilagoditi novemu okolju. Pri tem bi morali sistemsko urediti ukrep obveznega (nekajurnega) sodelovanja oz. druženja družin (starši, otroci), ki prihajajo iz različnega kulturnega okolja.

Obenem so izrazili še ugotovitev, da se koncept vključevanja otrok tujcev v izobraževalni proces na osnovnošolski in srednješolski ravni brez znanja slovenskega jezika izkazuje kot problematičen in tuje učence oz. dijake zelo obremeni.

Pod črto. Ob vseh navedenih ukrepih pa se ne sme zanemariti tudi uresničevanje misli, ki jo je Bojan Kontič izrekel ob zaključku svojega govora na posvetu pri predsedniku Pahorju: "Dolgoročno moramo iskati rešitve, da, tudi kot narod, obstanemo na tem prostoru, tudi kot narod. Ter dolgoročno, da preživimo. Potrebujemo politiko do tujcev, ki bo omogočala integracijo v prostor."


Bojan Kontič trenutno sicer ne opravlja županskega dela, ker je bolniško odsoten, pooblastilo za zastopanje v vseh zadevah pa je za nedoločen čas podelil podžupanu Petru Dermolu. S septembrom pa bo po poročanju Večera izpolnil pogoje za upokojitev in županske funkcije ne bo več opravljal profesionalno. 

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30