Ob interpelaciji Fajonove: vlada je veleposlanika iz ZDA odpoklicala kar dvakrat, Janša Fajonovo pošilja v Moskvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Pet mesecev po prevzemu oblasti je vladno ekipo Roberta Goloba doletela prva interpelacija – SDS jo je vložila proti ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon.
Očitali so ji dve glavni stvari. Najprej zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za pomoč Nataši Pirc Musar pri zbiranju podpisov za predsedniške volitve. Preko te mreže je namreč po veleposlaništvih in konzulatih razposlala naslov, kamor volivci lahko pošljejo podpise. Naslov je bil izpostavljen na vidnem mestu, v SDS pa menijo, da bi ministrstvo to moralo storiti še za vse ostale kandidate.
Drugi očitek, ki je vložitev interpelacije tudi sprožil, pa je odpoklic veleposlanika v Združenih državah Toneta Kajzerja zaradi depeše o zgornji zadevi, ki jo naj bi posredoval predsedniku SDS-a Janši. V tej stranki so prepričani, da se je odpoklic zgodil mimo zakona, saj posvetovanja s predsednikom Borutom Pahorjem, ki ga zahteva zakon, ni bilo oziroma je bilo izvedeno naknadno.
Glasovanje se je končalo z 52:22 v prid Fajonove.
To je v imenu vlagateljev razložil Franc Breznik, ki je povedal, da zaradi posebnega obravnavanja Pirc Musarjeve ostali kandidati niso bili v enakopravnem položaju. Nad posredovanjem vloge zgolj eni kandidatki so se pritožili vsi ostali kandidati z izjemo Logarja ter vsa stroka. Na navedke kandidatke in branilcev ministrice se je tovrstna praksa že izvajala, a je Breznik ob tem povedal, da to drži zgolj za nekatere referendume, kjer je situacija povsem drugačna.
Glede odpoklica Kajzerja je dejal, da gre za strokovnega, dolgoletnega diplomata, katerega odpoklic je bil nesorazmeren glede na domnevno kršitev. Depeša tudi naj ne bi imela stopnje tajnosti. Ministrica naj bi kršila tudi zakon o zunanjih zadevah, ki veleva posvetovanje o odpoklicu s predsednikom, česar ni storila. Predsednik Borut Pahor, ki je odpoklic podpisal, je glede tega izrazil nelagodje.
Ministrica Fajonova je očitke zavrnila in zatrdila, da gre za zlorabo instituta interpelacije. Svojemu delu je pripisala velik uspeh, ob spoštovanju zakona. Zavrnila je vsakršen pomen stopnje tajnosti, ki naj bi jo depeša imela. Kajzer je po njenih besedah ravnal v nasprotju s svojimi pooblastili in ne bi smel prvaku ene od strank posredovati tovrstnih dokumentov. Trdila je, da se v resnici je posvetovala s predsednikom Pahorjem.
Ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in je dal prednost stranki pred državo, po oceni zunanje ministrice Kajzer ne more opravljati funkcije veleposlanika. Predlagateljem interpelacije je očitala, da s tem odvračajo pozornost od dejanskih nepravilnosti, ki jih je storil odpoklicani veleposlanik.
Pravilnik, ki naj bi omogočil nepravilnost, je spremenil predhodnik Fajonove na ministrskem položaju ter kandidat za predsednika republike in član stranke SDS Anže Logar. Iz tega je izpeljala, da gre za aktivnosti SDS, da na pomembnih mestih namestijo sebi lojalne kadre z izigravanjem zakona. Opoziciji je očitala še poskus povzročanja razpok v trdni koaliciji.
Glede zbiranja podpisov za Natašo Pirc Musar je dejala, da gre za prakso, ki v Sloveniji obstaja že 25 let in so jo za referendume koristili tudi že pri SDS, kot tudi šest letošnjih kandidatov za predsednika.
Ostali poslanci koalicije so večinoma ponovili argumente ministrice in s tem izrazili njeno enotnost v kontekstu interpelacije, poudarjali pa so tudi svojo enotnost na splošno. Med nekaj drugimi stvarmi se je omenjalo tudi to, da je sliko depeše Janša objavil le nekaj minut po tem, ko jo je prejel Kajzer. Med njimi je bilo tudi veliko očitkov trenutni opoziciji iz njenega dvoletnega mandata, kjer ji očitajo razne zlorabe.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ravnanje veleposlanika Kajzerja sicer označil za neprimerno. Vseeno pa je Fajonovi očital, da je bila reakcija nesorazmerna in jo je izkoristila za odstranitev sebe oz. vladi nenaklonjenega kadra. Vrtovec je tudi, kot že pred njim Eva Irgl, opozoril na medlo zunanjo politiko, ki jo vodi Fajonova. Med drugim ji v NSi očitajo nezmožnost ali nepripravljenost uvrstiti Rusijo na seznam terorističnih držav, kot so to storile že številne države. Podobno se politika Tanje Fajon ne zavzema za ukinitev vizumov za ruske državljane.
Pozicijo NSi je okrepil še Jožef Horvat, za katerega je prav tako sporno, da se je Fajonova na nepravilnost Kajzerja odzvala disproporcionalno in mimo zakona. Glede tega je opozoril na mnenja mnogih strokovnjakov, med drugim Iva Vajgla, Dimitrija Rupla in Mira Cerarja. Tudi glede pomoči pri zbiranju podpisov Nataši Pirc Musar je izrazil prepričanje, da je bila pozitivno diskriminirana.
Janez Janša je med drugim opozoril, da Pirc Musarjevi niso pomagali zgolj na veleposlaništvih, pač pa je bil naslov za pošiljanje podpisov kot edini objavljen v več institucijah. Tako vsi kandidati niso imeli enakih možnosti.
Je pa prejšnji predsednik vlade zunanjo ministrico tudi spomnil, da je ob njegovem obisku v Kijevu govorila o tem, kako je treba iti tudi v Moskvo. "Jaz bi vprašal, kdaj bo šla gospa v Moskvo in prepričala gospoda Putina v mir, ker to so bili očitki, ki so leteli na nas takrat, ko smo šli v Kijev. Sedaj ste zunanja ministrica, imate vso priložnost, torej pot pod noge."
Očitali so ji dve glavni stvari. Najprej zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za pomoč Nataši Pirc Musar pri zbiranju podpisov za predsedniške volitve. Preko te mreže je namreč po veleposlaništvih in konzulatih razposlala naslov, kamor volivci lahko pošljejo podpise. Naslov je bil izpostavljen na vidnem mestu, v SDS pa menijo, da bi ministrstvo to moralo storiti še za vse ostale kandidate.
Drugi očitek, ki je vložitev interpelacije tudi sprožil, pa je odpoklic veleposlanika v Združenih državah Toneta Kajzerja zaradi depeše o zgornji zadevi, ki jo naj bi posredoval predsedniku SDS-a Janši. V tej stranki so prepričani, da se je odpoklic zgodil mimo zakona, saj posvetovanja s predsednikom Borutom Pahorjem, ki ga zahteva zakon, ni bilo oziroma je bilo izvedeno naknadno.
Glasovanje se je končalo z 52:22 v prid Fajonove.
To je v imenu vlagateljev razložil Franc Breznik, ki je povedal, da zaradi posebnega obravnavanja Pirc Musarjeve ostali kandidati niso bili v enakopravnem položaju. Nad posredovanjem vloge zgolj eni kandidatki so se pritožili vsi ostali kandidati z izjemo Logarja ter vsa stroka. Na navedke kandidatke in branilcev ministrice se je tovrstna praksa že izvajala, a je Breznik ob tem povedal, da to drži zgolj za nekatere referendume, kjer je situacija povsem drugačna.
Glede odpoklica Kajzerja je dejal, da gre za strokovnega, dolgoletnega diplomata, katerega odpoklic je bil nesorazmeren glede na domnevno kršitev. Depeša tudi naj ne bi imela stopnje tajnosti. Ministrica naj bi kršila tudi zakon o zunanjih zadevah, ki veleva posvetovanje o odpoklicu s predsednikom, česar ni storila. Predsednik Borut Pahor, ki je odpoklic podpisal, je glede tega izrazil nelagodje.
Fajonova vse očitke zavrnila, koalicija trdno za njo
Ministrica Fajonova je očitke zavrnila in zatrdila, da gre za zlorabo instituta interpelacije. Svojemu delu je pripisala velik uspeh, ob spoštovanju zakona. Zavrnila je vsakršen pomen stopnje tajnosti, ki naj bi jo depeša imela. Kajzer je po njenih besedah ravnal v nasprotju s svojimi pooblastili in ne bi smel prvaku ene od strank posredovati tovrstnih dokumentov. Trdila je, da se v resnici je posvetovala s predsednikom Pahorjem.
Ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in je dal prednost stranki pred državo, po oceni zunanje ministrice Kajzer ne more opravljati funkcije veleposlanika. Predlagateljem interpelacije je očitala, da s tem odvračajo pozornost od dejanskih nepravilnosti, ki jih je storil odpoklicani veleposlanik.
Pravilnik, ki naj bi omogočil nepravilnost, je spremenil predhodnik Fajonove na ministrskem položaju ter kandidat za predsednika republike in član stranke SDS Anže Logar. Iz tega je izpeljala, da gre za aktivnosti SDS, da na pomembnih mestih namestijo sebi lojalne kadre z izigravanjem zakona. Opoziciji je očitala še poskus povzročanja razpok v trdni koaliciji.
Predsednik Pahor podrobneje pojasnil, kdaj so se z njim posvetovali o odpoklicu veleposlanika
Se je torej ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pred odpoklicem veleposlanika Kajzerja iz Washingtona predhodno posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem, kot ji to veleva zakon? Odgovor je ne. In ja.
Kot je danes na Twitterju pojasnil Borut Pahor, je za zagotovitev zakonitosti postopka sklep o odpoklicu vlada morala sprejeti še enkrat, potem ko se je zunanja ministrica s predsednikom republike vendarle posvetovala:
https://twitter.com/BorutPahor/status/1590648474600865793
Prvič so na vladi namreč, mimo posvetovanja s predsednikom, o odpoklicu veleposlanika glasovali 15. 9. in odpoklic že skomunicirali z javnostjo. A ker je šlo za nezakonit postopek, so o tem na vladi glasovali še enkrat, in sicer 28. 9., po posvetovanju s predsednikom Pahorjem.
Se je torej ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pred odpoklicem veleposlanika Kajzerja iz Washingtona predhodno posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem, kot ji to veleva zakon? Odgovor je ne. In ja.
Kot je danes na Twitterju pojasnil Borut Pahor, je za zagotovitev zakonitosti postopka sklep o odpoklicu vlada morala sprejeti še enkrat, potem ko se je zunanja ministrica s predsednikom republike vendarle posvetovala:
https://twitter.com/BorutPahor/status/1590648474600865793
Prvič so na vladi namreč, mimo posvetovanja s predsednikom, o odpoklicu veleposlanika glasovali 15. 9. in odpoklic že skomunicirali z javnostjo. A ker je šlo za nezakonit postopek, so o tem na vladi glasovali še enkrat, in sicer 28. 9., po posvetovanju s predsednikom Pahorjem.
Glede zbiranja podpisov za Natašo Pirc Musar je dejala, da gre za prakso, ki v Sloveniji obstaja že 25 let in so jo za referendume koristili tudi že pri SDS, kot tudi šest letošnjih kandidatov za predsednika.
Ostali poslanci koalicije so večinoma ponovili argumente ministrice in s tem izrazili njeno enotnost v kontekstu interpelacije, poudarjali pa so tudi svojo enotnost na splošno. Med nekaj drugimi stvarmi se je omenjalo tudi to, da je sliko depeše Janša objavil le nekaj minut po tem, ko jo je prejel Kajzer. Med njimi je bilo tudi veliko očitkov trenutni opoziciji iz njenega dvoletnega mandata, kjer ji očitajo razne zlorabe.
Bistvo spora glede tega, ali je bila Nataša Pirc Musar obravnavana privilegirano, je, ali mora za tovrstno storitev državno institucijo zaprositi kandidat sam ali pa bi državni organ ob zahtevi enega kandidata isto stvar moral narediti tudi za vse ostale.
Nova Slovenija podpira interpelacijo, ker je bila sankcija nesorazmerna
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ravnanje veleposlanika Kajzerja sicer označil za neprimerno. Vseeno pa je Fajonovi očital, da je bila reakcija nesorazmerna in jo je izkoristila za odstranitev sebe oz. vladi nenaklonjenega kadra. Vrtovec je tudi, kot že pred njim Eva Irgl, opozoril na medlo zunanjo politiko, ki jo vodi Fajonova. Med drugim ji v NSi očitajo nezmožnost ali nepripravljenost uvrstiti Rusijo na seznam terorističnih držav, kot so to storile že številne države. Podobno se politika Tanje Fajon ne zavzema za ukinitev vizumov za ruske državljane.
Pozicijo NSi je okrepil še Jožef Horvat, za katerega je prav tako sporno, da se je Fajonova na nepravilnost Kajzerja odzvala disproporcionalno in mimo zakona. Glede tega je opozoril na mnenja mnogih strokovnjakov, med drugim Iva Vajgla, Dimitrija Rupla in Mira Cerarja. Tudi glede pomoči pri zbiranju podpisov Nataši Pirc Musar je izrazil prepričanje, da je bila pozitivno diskriminirana.
Janez Janša je med drugim opozoril, da Pirc Musarjevi niso pomagali zgolj na veleposlaništvih, pač pa je bil naslov za pošiljanje podpisov kot edini objavljen v več institucijah. Tako vsi kandidati niso imeli enakih možnosti.
Je pa prejšnji predsednik vlade zunanjo ministrico tudi spomnil, da je ob njegovem obisku v Kijevu govorila o tem, kako je treba iti tudi v Moskvo. "Jaz bi vprašal, kdaj bo šla gospa v Moskvo in prepričala gospoda Putina v mir, ker to so bili očitki, ki so leteli na nas takrat, ko smo šli v Kijev. Sedaj ste zunanja ministrica, imate vso priložnost, torej pot pod noge."
Zadnje objave
Verk: Zavestno zanemarjanje pravosodja zločin nad pravno državo
6. 11. 2024 ob 12:30
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Nova afera ministrice za kulturo Aste Vrečko
5. 11. 2024 ob 17:20
Lojze Peterle je izstopil iz NSi
5. 11. 2024 ob 13:51
Ekskluzivno za naročnike
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Je zgodovinski obrambni stolp graščina Aleksandra Čeferina?
5. 11. 2024 ob 12:30
Prihajajoči dogodki
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
07
NOV
08
Virtualni ogled Auschwitza: Auschwitz pred vašimi očmi
09:00 - 11:00
NOV
08
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
7 komentarjev
Stajerska2021
VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI!
APMMB2
Neuspešna interpelacija Tanje Fajon predstavlja velik problem za Slovenijo.
Z neizglasovanjem je parlament dokazal, da Slovenija ni več pravna država in tudi ne več ustavna republika.
Ali si to lahko privošči evropska država članica EU je sedaj vprašanje?
Za članice EU velja, da so pravne države, se pravi, da v teh državah velja pravni red in se spoštuje ustava in zakoni.
Popolnoma jasno je, da je zunanja ministrica Tanja Fajon kršila zakone. Za njo je to zelo velik prestopek, saj se je s prisego izrecno zavezala,da b spoštovala ustavo in zakone republike Slovenije.
Verjetno je vsakomur jasno, da če ministrica prekrši javno prisego, da potem pač ministica ne more več biti.
Obstajajo sicer pravna izmikanja, ki veljajo za navadne ljudi, ko se krivda dokazuje na sodišču. Tam pač velja, da je človek nedolžen, dokler mu sodišče ne dokaže , da je storil kaznjivo dejanje.
Pri poslancih in parlamentu pa to povsem ne velja. Parlament je namreč zakonodajno telo, se pravi, da on sprejema zakone in jih lahko tudi prekliče, lahko pa jih tudi interpretira.
Parlamentu ni potrebno spoštovati zakonodaje, saj jo sam ustvarja.
Po tej logiki je sicer neuspešna interpelacija zakonita, vendar pa je potrebno upoštevati, da takšna odločitev pomeni, da Slovenija kljub temu ni več pravna država.
V kolikor imamo zakone in se ministri ob zaprisegi izrecno zavežejo, da bodo spoštovali zakone, je to mišljeno tiste zakone, ki so vljavni v času zaprisege.
Ker je ministrica očitno krišila zakon, je prelomila zaprisego in njena usda bi morala biti zapečatena, kar pa se ni zgodilo. Parlament ni tega upošteval. To pa jsano kaže, da v Sloveniji zakoni več ne veljajo.
Za zakon, ali njegovo spremembo, ali morda opustitev veljajo namreč pravila. Pripraviti je potrebno osnutek zakona, ga uskladiti na pristojnih parlamentarnih odborih in nato sprejeti v parlamentu. Vsega tega zakon,ki ga je ministica kršila ni bilo. Parlament je sam brez predpisane procedure spremenil zakon. Tisto, kar je z zakonom predpisano in je njegovo spoštovanje obvezno, posebno še za ministrice in ministre, ki se javno zavežejo , da bodo zakone spoštovali, se na tak način, kot se je zgodilo pri neuspešni interpelaciji, se je pokazalo, da Slovenija ni več pravna država in da lahko skupina ljudi v Sloveniji počne , kar se ji zljubi.
Slovenija je dosegla dno.
Vprašati se moramo, kako se iz tega blatnega dna izkopati?
Očitno nesposštevanje ministrice Fajonove ni zadnji prestopek. Prav gotovo bodo sledili še drugi in tako se nam obeta popolno brezvladje.
Ali lahko takšno početje obrzdamo in zaustavimo?
Ob sedanjem stanju politične moči v parlamentu to očitno ni več mogoče.
Nad vladajočo politiko je samo še modro nebo.
Vprašanje za Evropo pa je, ali je lahko njena članica država, ki ne spoštuje lastne zakonodaje, ki je harmonizirana z Evropsko?
Ali obstoji preiskus, slovenske zakonodaje na Evropski ravni?
Skrajni čas je, da se slovenski pravniki začno ukvarjati s tem, saj če se proces samovolje v Sloveniji ne bo ustavil bo Slovenija zapadla v diktaturo in obeta se nam, usoda Venezuele.
Peter Klepec
Mislim, da je Trump odprl Pandorino skrinjo. Krsil je kar se je dalo, od zakonov, do morale. In je prisel skozi nekaznovano, nesankcionirano. Vesoljni svet se je iz tega precedensa nekaj naucil.
MEFISTO
Dragi moj,, APMMB2, vladavina prava ni več tisto, kakor smo si jo mi tradicionalisti predstavljli doslej. Zdaj namesto prava vladajo močnejši, bolj pokvarjeni in bolj sprevrženi, ker jim ljudstvo to dopusti. Tako je pri nas in na celotnem zapadu, nekdanji domovini civilizacije. Slovenci smo slabši od oslov, ki gredo samo dvakrat na led, naši volivci pa ob vsakokratnih volitvah.
Kraševka
Ali je Fajonova ministrica ZDA? Mene zanima Slovenija in želim, da vladajo ministri, ki ne kršijo zakonov!
Kraševka
APMMB, res je NAROBE in velik problem, če ta, ki ima večino - LAKO celo KRŠI ZAKON!
Kraševka
Res je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.