O vesti. Pri navadnih ljudeh, "hudičevih advokatih" in tistih, ki žalijo in grozijo delavcem na ''covid fronti''

Milena Miklavčič
foto: pixabay.com
Pred dnevi sem dobila zelo nenavadno pismo. Takole je pisalo:

Draga Milena,

Ko ste leta 2014 gostovali v naši knjižnici, v Sevnici, sem od vas ''kupila'' knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Prijazno ste mi jo podpisali in izročili, v tisti gužvi pa niste opazili, da vam je nisem plačala.

Sprva sem bila zadovoljna, da sem na tako lahek način prišla do nje, potem pa me je začela peči vest.

Nisem več mlada, nočem, da bi ta dolg še naprej bremenil mojo vest.

Prilagam 30 evrov za knjigo in vas iskreno prosim, odpustite mi.

Želim vam lepe praznike in uspešno leto 2022.

J.K.



vést1 -í ž, daj., mest. ed. vésti (ẹ̑) občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti


Bila sem prijetno presenečena. V minulih letih nisem niti pomislila, da koga zaradi neplačila knjige peče vest. Pa je bilo takšnih, ki so se izmuznili, kar nekaj. J.K. mi je zelo polepšala dan, saj je v meni prebudila upanje, da vest še ni povsem zaspala.

V preteklosti sem se z njo že večkrat srečala. Če dovolite, bi vam povedala Ivankino zgodbo. Ko sem jo spoznala, je imela okoli sto let. Štirinajst otrok, revščina in nasilni mož, ki je bil nekaj časa zaradi umora zaprt tudi v Lepoglavi, so zaznamovali njeno življenje.

»Še nekaj ti moram povedati,« mi je rekla, ko sem že držala za kljuko. Besede so se zelo počasi trgale iz nje. S komaj slišnim glasom mi je pripovedovala o komaj rojenem otroku, pa o tem, da je bila ves čas lačna, da zato tudi zanj ni imela mleka. V trenutkih, ko se ni niti zavedala, kaj počne, je otroka položila kraj peči in odšla v kuhinjo, kjer si je zatiskala ušesa, da ne bi slišala, kako bo zdrsnil na tla … Greh, ki ji je ležal na duši, jo je glodal več kot osem desetletij. Neštetokrat je bila pri spovedi, a ji beseda ni in ni šla z jezika. Ko si je končno olajšala vest, je čez dober teden, spravljena s seboj in svojo dušo, v miru zaspala.

Gregor si je na zelo prebrisan način prisvajal sosedovo njivo. Vsako leto je za eno širino, to je bilo okoli 15 centimetrov, premaknil mejnik v škodo soseda. Nekoč je njegovi ženi prekipelo. Odložila je predpasnik in se z odločnim korakom namerila proti sosedni hiši. Nič kaj prijazno je niso sprejeli. Šele potem, ko si je olajšala dušo, jo je soseda prijela za roko in objela. Po tistem je niso več tlačile more, ponoči je spala kot angelček. Njena vest je bila ponovno lahka kot metulj.
 Včasih se sprašujem, kako bi se počutila, če bi morala na sodišču braniti obtoženega, ki bi imel na vesti obsežno in grozljivo kazensko zadevo, bognedaj, da bi bil celo morilec ...

Vest pri "hudičevih advokatih"


Včasih se sprašujem, kako bi se počutila, če bi morala na sodišču braniti obtoženega, ki bi imel na vesti obsežno in grozljivo kazensko zadevo, bognedaj, da bi bil celo morilec ... Jaz pa bi se, četudi bi vedela, da je kriv, na vso moč trudila, da ga izpustijo na prostost. Bi se mi oglašala vest, ko bi se moj ''varovanec'' svojim žrtvam smejal v obraz? Na to temo je bil posnet zelo dober film Devil's Advocate (Keanu Reeves, Al Pacino, Charlize Theron). Ob gledanju sicer dobimo občutek, da odvetnike brez vesti vodi nečimrnost, a se bojim, da tudi kamen, ki ga imajo namesto srca, igra pomembno vlogo.

Ne smem se spomniti številnih sodnih kalvarij, ko so enemu od staršev na sodišču odvzeli otroke ali mu, nič krivemu, celo prepovedali, da bi z njimi obdržal stike. Spomnimo se samo na kalvarijo mamice iz okolice Cerknice. Pretresel nas je jok dveh triletnih deklic in devetletnega fantiča, ki so jih lovili štirje policisti, dva sodna izvršitelja, en pomočnik ter štiri socialne delavke. Medtem ko so otroke na silo ločevali od mame, je sodni izvršitelj celo poklical sodnico in zahteval, da odvzem otrok prekine, pa ni hotela, češ da naj postopek izpeljejo do konca.

So ravnali, kot so, v imenu pravice? Ni pomembno. Otroke so za večno zaznamovali. Kaj se bo zgodilo, ko jih bo morda nekoč, nekega lepega dne, obiskala vest in jim postavila nekaj neprijetnih vprašanj?
Poskušam razumeti, četudi bolj težko, da grozijo politikom, ne gre pa mi v glavo, da grozijo tistim, ki rešujejo življenja po najboljših močeh. Imajo nasilneži sploh kaj vesti?

Vest tistih, ki se spravljajo na borce proti covidu


Upam, da bom še toliko let na tem božjem svetu, da bom dočakala dan, ko se bo potrkalo na vest tistih, ki v teh krutih, nepredvidljivih časih mečejo vsem tistim, ki se borijo za življenja covid bolnikov, polena pod noge? Pogosto se sprašujem, imajo ti ljudje sploh srce? Da nimajo pameti, to se že tako in tako ve.

Po nekaterih podatkih se je število nasilnih dogodkov v bolnišnicah oziroma nad medicinskim osebjem na terenu v času epidemije covida celo potrojilo. "Vemo, kje stanujete, vemo, kje se šolajo vaši otroci, vas bomo že poiskali!" "Če mi ne napišete napotnice, se bomo zmenili drugače, če je treba, tudi z orožjem!"

Poskušam razumeti, četudi bolj težko, da grozijo politikom, ne gre pa mi v glavo, da grozijo tistim, ki rešujejo življenja po najboljših močeh. Imajo nasilneži sploh kaj vesti? Dvomim.

Konec leta v nekaterih medijih izbirajo osebnosti leta. Na lestvici izbranih najdemo različna imena, ki so verjetno tudi pomembna, žal pa pogrešam imena tistih, ki na ''covid fronti'' dan za dnem rešujejo življenja. Ni jih. Mar ne vemo zanje? Nimamo časa, da bi jih poiskali in izpostavili ali pa njihovega dela in truda ne cenimo, kot bi bilo treba?

Bližajo se Božični prazniki. Morda bi lahko pobožali svojo vest tudi na ta način, da se jim zahvalimo, da jim namenimo kakšno lepo, toplo in prijetno besedo. Kaj pravite?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

emilia perez
[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
  • 15. 03. 2025
stiska, otrok, mati, custva, stres
Floskule
  • 15. 03. 2025
donald trump, volodimir zelenski, ovalna pisarna, mednarodni odnosi, srecanje
Vihar v Ovalni pisarni in solzice v Münchnu
  • 14. 03. 2025