O škandalu okrog Tajanijevih vzklikov zdaj še italijanski mediji. Oglasila se je tudi komunistična partija.

POSLUŠAJ ČLANEK
Po nedeljskih dogodkih v Bazovici, kjer je predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani izrekel besede: "Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci" in s tem globoko užalil slovenske in hrvaške državljane, se situacija še ne umirja.

Slovenski in hrvaški evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) so v skupnem pismu od predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija zahtevali "jasno opravičilo in umik njegovih izjav", saj z njegovim opravičilom za "napačne interpretacije povedanega" niso bili zadovoljni. 

Socialni demokrati pa so sprožili mednarodno peticijo z zahtevo po Tajanijevem odstopu, ki jo je do sedaj podpisalo nekaj manj kot 1.500 ljudi, med drugimi nekdanji predsedniki Stjepan Mesić, Jadranka Kosor in Milan Kučan.

Pritisk na Tajanija pa ne vršijo le slovenski in hrvaški politiki in mediji. Zaradi odmevnosti njegovih škandaloznih besed so se zdaj o tem razpisali tudi v Italiji.

Pod pismo predsedniku evropskega parlamenta so se podpisali vsi slovenski in hrvaški evroposlanci iz EPP: Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin (vsi SDS), Alojz Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS), ter Dubravka Šuica, Ivana Maletić, Željana Zovko, Ivica Tolić in Marijana Petir.

DODANO 18:10: Po sestanku z evropskimi poslanci EPP se je Tajani še enkrat javno opravičil:





"Vprašanje zmage nad fašizmom je civilizacijsko dejstvo, kot je tudi izkazovanje časti vsem nedolžnim žrtvam. Ne smemo pa pozabiti, da je treba imeti enako sočutje tako do žrtev komunističnega nasilja kot tudi do žrtev fašističnega nasilja," je zapisalo deset evropskih poslancev v včerajšnjem pismu.

Poslanci sicer Tajanija tudi opozarjajo, da je njegove besede mogoče razumeti kot ozemeljske pretenzije in tudi kot zgodovinski revizionizem. Drugih možnosti interpretacije pa ni, so zatrdili in zavrnili Tajanijevo ponedeljkovo opravičilo, da so bile njegove izjave narobe interpretirane.

Predsednika Evropskega parlamenta so tudi pozvali, naj se jim "v imenu zgodovinske resnice pridruži pri obeležitvi spomina na krajih zločinov vseh totalitarnih režimov v Sloveniji in na Hrvaškem", da bi tako poslali skupno sporočilo, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti.


Italijanski mediji nič več tiho


Po izbruhu kritik v slovenskih medijih in pri slovenskih poslancih ter po pritisku, ki so ga slovenski in italijanski evroposlanci naredili na Tajanija ob plenarnem zasedanju v Strasbourgu, so se odzvali tudi italijanski mediji.

Če je povsem logično, da sta o tem pisala tržaška Il Piccolo in TriestePrima, saj je Bazovica le nekaj kilometrov oddaljena od Trsta, je zanimivo, da se pisanju o škandalu Tajanija niso mogli izogniti niti največji italijanski mediji.





Tako je bilo tudi na spletni strani časopisov La Repubblica, Corriere della Sera, Il Fatto Quotidiano in SkyTG24 mogoče zaslediti članke o govoru Tajanija iz Bazovice. Tako sta prvo navedena časnika imela tudi video material govora, objavila sta tudi vse kritike iz slovenske in italijanske strani, ter tudi pismo, ki ga je  italijanskemu predsedniku Mattarelli pisal slovenski predsednik Borut Pahor.





A kolumno o tej tematiki so zapisali le na spletni strani Il Mondo. »Kaj je tako spornega v Tajanijevem govoru? Omenil je italijansko Istro in Dalmacijo, gre za območji, ki že dolgo nista del italijanskega teritorija in ki sta bili predvsem plen italijanske iredentistične politike. Tako je vsaj v teoriji, v praksi pa je res, da sta obe pokrajini imeli precej skupnega z italijansko kulturo,« so zapisali v omenjenem mediju.

Omenili so tudi tvit Marjana Šarca, v katerem Tajaniju očita zgodovinski revizionizem. »Paradoksalno: komemoracija, ki je nastala, da bi se spomnili na žrtve komunističnega nasilja, je pripeljala do tega, da smo se spomnili žrtev fašistične ideologije,« so še zapisali v Il Mondu.

Kaj pišejo italijanski tviteraši?


Zanimivo je bilo tudi prebrati italijanske tviteraše, kjer so mnenja precej deljena. Od tistih, ki opozarjajo, da je Tajani zares naredil napako, do drugih, ki se nikakor ne strinjajo, da je storil kaj narobe.

Michele je Salviniju odgovoril, da so vsi otroci zares enaki, poleg tistih v Auschwitzu in Bazovici, tudi tisti na morju. Meril je seveda na migrante.



Franco podpira Tajanija v vsem kar je rekel. Prepričan je, da ne gre za revizionizem zgodovine.



"Zakaj to delaš?" je Tajanija prek tviterja spraševal Andrea. "Najbolje, da hočemo nazaj še Nico, Korziko in Gicondo od Francije."



Prestigoso se je pošalil, da je v Bzovici, kjer se igra prava Liga prvakov.



Francesca pa je svoj gnev vrgla na Slovence in Hrvate: "Kako si to dovolijo? Včeraj sem bila v Bazovici, bilo je ogromno ljudi. Bila je prava ovacija, kolikor je lahko to komemoracija mučenikov. Spoštovanje tega, je prvotna stvar. Naj živi Italija."



V italijanski komunistični partiji pisali predsedniku Mattarelli

V italijanski komunistični partiji so pisali italijanskemu predsedniku prav glede njegovih izjav na dan spomina žrtev fojb in eksodusa, v katerem so zapisali, da se nikakor ne strinjajo z njegovoimi izjavami, da je šlo za etnično čiščenje Italijanov iz Istre in Dalmacije.

V dolgem pismu so zapisali, da njegove besede zagotovo ne pripomorejo k miru na tem območju. »Epizoda Italijanov v Istri in v Dalmaciji je bil tudi tragedija za mnoge žrtve, prav tako kot je bila tudi za mnoge Slovence in Hrvate, ki so morali po prvi svetovni vojni emigrirati, da so si rešili življenja pred italijanskim fašizmom. Nasilje se je začelo v Trstu leta 1920 z zažigom slovenskega narodnega doma in se je nadaljevalo skozi celotno obdobje fašizma,« so zapisali v svojem pismu.


Prav na dan po slovesnosti v Bazovici je stranka Fratelli d'Italia v poslanskem vprašanju italijanskemu ministru za delo Luigiju di Maiu zapisala, da je dovolj plačanih pokojnin za komuniste, pripadnike Titove vojske, ki jim jih izplačuje Italija.

»Gre za sveto iniciativo, ki nas more povezati v boju proti okrutnostim, ki jih je počel Titov režim nad Italijani. Prav tako nasprotujemo tudi poimenovanju tolikih ulic v naših mestih po maršalu Titu,« so zapisali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00
JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24