NSi, Svoboda in SD o predlogih ustavnih sprememb. Kdo bi imenoval in nadziral sodnike ter ali bomo dobili nov volilni sistem?

vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK

Nova Slovenija, Gibanje Svoboda in Socialni demokrati so danes izvedli novinarsko konferenco, na kateri so predstavili predloge spremembe ustave. Te so vključevale nekatere spremembe na področju imenovanja vlade, pomembne spremembe pa bi se zgodile tudi pri imenovanju sodnikov in spremembi volilnega sistema.


Spomnimo, predlog ustavnih sprememb je septembra lani v parlamentarno proceduro vložila Nova Slovenija. Vsaj za nekatere je očitno dobila podporo pri dveh od treh koalicijskih strankah.

Glede predlaganih sprememb pri imenovanju sodnikov so mnenja med pravnimi strokovnjaki deljena. Medtem ko nekateri spremembam nasprotujejo, saj gre po njihovem za zmanjševanje demokratičnega parlamentarnega nadzora nad sodstvom, jih drugi podpirajo in pravijo, da je sedanja slovenska ureditev v primerjavi z ostalimi evropskimi državami unikum, ki je bolj značilen za skupščinske sisteme, kakršen je bil na primer jugoslovanski, za parlamentarno demokracijo pa je povsem neznačilen.


Kakšne spremembe predlagajo, si bomo pogledali v tem članku.



Predlagatelji podprli imenovanje ministrov s strani predsednika republike


V koalicijskih Gibanju Svoboda in Socialnih demokratih skupaj z opozicijsko prvopodpisano Novo Slovenijo so predstavili svoje predloge za spremembo ustave. Omenjene stranke podpirajo imenovanje ministrov s strani predsednika republike in ne s strani Državnega zbora, kot veleva sedanja ureditev. Glede tega je Slovenija unikum v Evropi. Po besedah Janeza Ciglerja Kralja iz Nove Slovenije bi se s spremembami približali nemškemu modelu, ki je bil naš vzor že ob osamosvojitvi države.


https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1643243965104234498

Cigler Kralj je povedal, da po njihovem predlogu predsednik ne bi smel zavrniti imenovanja ministrov, podobno kot sedaj že ne more razglasitve zakonov, kar pomeni, da nova vlada ne bi bila v negotovosti, ali bo predsednik potrdil nove ministre ali ne. Sedaj obstaja možnost situacije »dveh predsednikov vlade«, ko eden sicer uradno ni več predsednik vlade, a še vedno opravlja uradne posle, drugi, novi, pa ima že izbrano ekipo, a nima še vseh pooblastil. Predlogi ustavne spremembe tako situacijo želijo odpraviti.


Namesto interpelacije posameznih ministrov bi imeli možnost interpelacije celotne vlade (kar sicer sedaj že obstaja). Vsaka interpelacija bi bila interpelacija celotne vlade, s tem pa bi se, kot pravi Cigler Kralj, nadzorstvena funkcija državnega zbora še povečala, ne zmanjšala, saj bi na interpelacijah vedno moral biti prisoten predsednik vlade. S tem bi ukinili postopek dolgih celodnevnih interpelacij v državnem zboru.


Nova Slovenija je predlagala tudi odpravo t.i. hearingov, za kar pa v koaliciji ni konsenza. Gre za parlamentarna zaslišanja ministrskih kandidatov, preden začnejo s funkcijo, ki je bolj značilno za ameriški sistem, manj smisla pa ima v parlamentarnih demokracijah.

Sodnike bi imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta


V javnosti trenutno vlada največje zanimanje za spremembe na področju imenovanja sodnikov. Po današnji slovenski ureditvi sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. Sodni svet je sestavljen iz enajstih članov, od tega jih pet izvoli državni zbor na predlog predsednika republike (večinoma gre za pravne strokovnjake in profesorje prava), šest pa jih izmed svojih vrst izvolijo sodniki. Predlagatelji pojasnjujejo, da gre za sistem, smiseln za skupščinske sisteme, kakršen je bil denimo jugoslovanski (od koder smo tudi prevzeli ureditev), za parlamentarne pa je neznačilen.


V primerljivih državah sodnike imenuje bodisi predsednik republike (pri čemer jih ne izbira, ampak jih zgolj imenuje na funkcijo, sodni svet je tisti, ki jih izbere) ali pa jih izbere in imenuje sam sodni svet. Podoben sistem našemu so pred leti sicer imeli na Hrvaškem in v Makedoniji, a so sistem naposled spremenili.


Med strankami je prišlo do konsenza, da bi sodnike imenoval predsednik republike, predlagal pa bi jih sodni svet. NSi je sicer želela spremeniti sestavo slednjega, a se je pri tem med strankami zataknilo. Predlog NSi sledi zamislim Matevža Krivica iz leta 2002, po katerih v sodnem svetu nihče ne bi imel večine. Sestavljalo naj bi ga 15 članov, v katerem bi bilo sedem članov sodnikov, šest članov bi bilo imenovanih s strani Državnega zbora, člana bi bila tudi pravosodni minister in predsednik Vrhovnega sodišča.


Glede ustavnih reform opozicija tako ostaja razdeljena: NSi jih podpira, SDS pa ima pomisleke. Predsednik večje od opozicijskih strank Janez Janša je že pred dnevi na družbenem omrežju povzel svoje pomisleke, da predlagane reforme pomenijo zmanjšanje demokratičnega nadzora, in tudi sicer v SDS menijo, da naj bi s spremembami storili korak proti "kvazi predsedniškemu sistemu", s katerim bi se odvzelo določeno moč zakonodajni veji oblasti, torej parlamentu, in jo dodelilo predsedniku vlade.


https://twitter.com/JJansaSDS/status/1641778312446877697

Verjetnost za spremembe ustave ostaja majhna


Manjša je verjetnost za spremembo volilnega sistema oziroma je ta dosti težje izvedljiva. V Novi Sloveniji podpirajo odpravo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasovanja v volilnih enotah, kar podpirajo v Gibanju Svoboda in Levici. V SDS temu predlogu nasprotujejo, prav tako je zadržke slišati v Socialnih demokratih.


Ustavne spremembe je sicer težko doseči, saj je potrebnih 60 glasov od 90 poslancev, se pravi dvotretjinska večina vseh poslancev. Spremembe ustave, kot smo že povedali, sicer podpirajo v Gibanju Svoboda, Novi Sloveniji in Socialnih demokratih, ne podpirajo pa jih v SDS. Levica naj bi sicer predloge načeloma podpirala, a zaradi vključitve Nove Slovenije po neuradnih informacijah predlogov ne želi podpreti, vsaj uradno ne.


Če umanjkajo glasovi Levice, ustavne spremembe ne bodo sprejete (vse koalicijske stranke in Nova Slovenija imajo skupaj 61 poslancev, brez Levice pa je število glasov 56). Navkljub skupnemu nastopu na novinarski konferenci pa v Novi Sloveniji zatrjujejo, da to še ne pomeni njihovega odhoda v koalicijo. Poudarili so, da bodo kljub vsemu še vedno podpirali koalicijske predloge, ki bodo po njihovem mnenju dobri, kar je pred časom napovedala tudi SDS.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike