Ustavne spremembe koalicijskega trojčka, ki jih podpira tudi NSi. Kaj menijo pravniki?

Pirnat: Oba predloga sta dobra

Profesor s pravne fakultete Rajko Pirnat je predloga ocenil takole: “Glede prvega predloga menim, da je dober, saj izvzema imenovanje sodnikov neposrednemu političnemu vplivu. Vendar ne sme biti cena za to kakršnakoli ureditev položaja sodnega sveta, v katerem bi večjo vlogo imeli politični funkcionarji, torej voljeni ali imenovani funkcionarji zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Poleg tega je kakršnakoli ureditev, po kateri bi sodniki imeli poskusni mandat, po mojem mnenju v neskladju z ustavno zahtevo po neodvisnosti sodnikov.

Kar zadeva imenovanje ministrov je predlog tudi dober, saj bi omogočil hitrejše oblikovanje vlade, vendar bi precej povečal moč predsednika vlade, torej izvršilne veje oblasti, na račun moči zakonodajne veje oblasti. Poleg tega bi zmanjšal politično moč ministrov skoraj na raven državnih sekretarjev, saj bi prenehanje njihovega mandata bilo odvisna izključno od volje predsednika vlade (funkcija predsednika republike je seveda pri imenovanju in razrešitvi bolj ali manj protokolarna).”

Avbelj: Predlog izhaja iz nerazumevanja dejanske problematike delovanja slovenskega sodstva

Matej Avbelj je mnenja, da je treba ustavo spreminjati samo, če obstajajo za to najbolj prepričljivi razlogi v javnem interesu. Podatki kažejo, da v obdobju 2012-2022 zgolj dve kandidatki za sodnico nista bili izvoljeni v državnem zboru. Iz tega sledi, da razlog politizacije sodstva in krnitev njegove neodvisnosti zaradi imenovanja sodnikov prek državnega zbora nikakor ni tak prepričljiv razlog v javnem interesu, pravi Avbelj.

“Nasprotno, poskusi spremembe imenovanja sodnikov, selitev iz državnega zbora v roke predsednika republike, morebitno uvajanje poskusnega mandata pred nastopom trajnega, ob enaki sestavi sodnega sveta in upoštevaje dejansko izvajanje pristojnosti predsednika republike v Sloveniji, lahko, kot dokazujejo domače in tuje razprave, za katere upam, da jih strokovna komisija pozna, pripelje še do večjih anomalij v sodstvu, v smislu samoobnavljanja tega na klientelističen način, kjer se deklaratorno zasledovana avtonomija in neodvisnost sodstva dejansko spremenita v njegovo neodgovornost.

Ocenjujem, da predlog za spremembo ustave izhaja iz nerazumevanja dejanske problematike delovanja slovenskega sodstva, in, kar je najbolj pomembno, četudi bo uveljavljen, ne bo imel prav nobenega, niti najmanjšega učinka na poštenost in učinkovitost sojenja v Sloveniji – prav to pa je največji problem.”

Zobec: Obstoječi sistem je izraz ločitve oblasti

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec predlagano spremembo glede imenovanja sodnikov komentira takole:

“Sedanji sistem imenovanja sodnikov ima svoje slabosti in prednosti, a je po mojem mnenju prednosti več. Čeprav je DZ politično telo ‘par excellence’, je to hkrati tudi telo, ki uteleša demokracijo. Sodniki, ki v sistemu delitve oblasti pravo razlagajo in ga s tem tudi soustvarjajo, imajo veliko oblastno moč. Zato je prav, da o njihovem imenovanju odloča DZ – seveda na predlog Sodnega sveta. S tem pridobijo na demokratični legitimnosti.

Razen tega je obstoječi sistem izraz ločitve oblasti. Oblast je namreč ločena zaradi zavor in ravnotežij, kjer zakonodajna oblast pomeni dodatno kontrolo nad odločitvami Sodnega sveta, kjer imajo večino sodniki. Če upoštevamo še sociološke fenomene, mislim na pojav sodniških oligarhij in vplivnih omrežij znotraj sodništva, ki je tako rekoč endemičen za postsocialistična in (post)tranzicijska sodstva, Slovenija ni tu nobena izjema, prej nasprotno, potem je to še dodaten razlog za ohranitev dosedanjega sistema.

Slovenija tudi ni edina s takim sistemom, sam vem še za Islandijo, njihova ureditev je bila v zadevi Ástráðsson tudi presojana na ESČP in strasbourško sodišče ni v tem videlo nič problematičnega. Nasprotno, v tem je videlo dodatno možnost kontrole zakonitosti imenovanja. Tudi pri nas je zaradi zaprtosti postopka pred Sodnim svetom še kako dobrodošlo, da se lahko o kandidatih za sodniška mesta odprto razpravlja. In prav DZ je mesto, kjer se to dogaja vsem na očeh, kot se za demokracijo spodobi.”

Radonjić: Po moji oceni je preprečitev vpliva parlamentarne večine na izbiro sodnikov pogojena z možnostjo zmage desnih političnih sil

Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić pravi, da je predlagana rešitev načeloma ustreznejša, saj opravi izbiro Sodni svet, ki naj bi bil strokovni organ, predsednik države pa ima pravico zavrniti imenovanje zgolj iz formalnih razlogov – je torej v položaju “angleške kraljice”. Toda zaradi specifik Slovenije, denimo podtalnih mehanizmov in koruptivnosti, je treba po njegovem mnenju odmisliti analize, ki izhajajo iz načelnosti, in se premakniti v okvir operativnega.

Glede tega pa med drugim pravi: “Po moji oceni je preprečitev vpliva parlamentarne večine na izbiro sodnikov pogojena z možnostjo zmage desnih političnih sil, ki so v določeni meri nevarne globoki državi podrejenemu sodstvu, kar se je izkazalo pod zadnjo Janševo vlado, ki ni dovolila imenovanja neprimernih državnih tožilcev v evropske organe, in ki je preprečila izvolitev nekaterih vrhovnih sodnikov, popolnoma neprimernih za opravljanje sodniške funkcije, kaj šele za položaj na vrhu sodniške hierarhije.”

Pogorelec: Predlagane spremembe so velik in pomemben korak k večji primerljivosti naše države drugim demokratičnim državam

Po objavi članka smo prejeli tudi odziv člana strokovne skupine Janeza Pogorelca, ki je sicer tudi član izvršilnega odbora NSi:

“NSi je že lani avgusta predlagala, da končno sprejmemo nekatere najpomembnejše spremembe ustave, ki so v strokovni javnosti nesporne in so bile večinoma tudi že predlagane, pa zanje v zadnjih tridesetih letih v državnem zboru ni bilo mogoče doseči potrebne večine.

Teh sprememb si v bistvu nihče ne more lastiti, saj so nastale v strokovni javnosti kot posledica napak, do katerih je prišlo že ob sprejemanju ustave. V Podvinski ustavi teh napak še ni bilo. Gre predvsem za ostanke prejšnjega skupščinskega sistema, ki se kažejo na primer v tem, da sodnike in ministre imenuje državni zbor, kar vnaša motnje v delovanje sistema delitve oblasti in instituta konstruktivne nezaupnice, nujno pa je tudi omogočiti učinkovitejše delo Ustavnemu sodišču in digitalizacijo objavljanja predpisov.

Predlagane spremembe so velik in pomemben korak k večji primerljivosti naše države drugim demokratičnim državam, če pa bi uspeli najti še rešitev za volilne okraje in pokrajine, bi Slovenija prav zadihala.”