Ustavne spremembe koalicijskega trojčka, ki jih podpira tudi NSi. Kaj menijo pravniki?

Foto: Tomo Strle
POSLUŠAJ ČLANEK
V sredo so člani parlamentarne ustavne komisije potrdili predlog postopka za spremembo štirih členov ustave, ki predvideva, da se pristojnost imenovanja sodnikov prenese s poslancev na predsednika države. Predlog podpira opozicijska NSi, s katero ima koalicijski trojček 61 poslanskih glasov – kar je dovolj za ustavne spremembe.

To pa ni edina ustavna sprememba, ki jo ima namen izpeljati vlada. Na mizi je tudi sprememba glede imenovanja vlade, po kateri ministrov ne bi več imenoval državni zbor, ampak predsednik države – in sicer na predlog premierja. Odpravljena bi bila tudi možnost interpelacije vlade, premier pa bi lahko kadarkoli zamenjal ministra.

Kaj bi spremembe pomenile? So na mestu? Se z njimi krepi moč predsednika države ali premierja? Mnenja pravnikov so različna. Za komentar smo se obrnili na Mateja Avblja, Jana Zobca, Zvjezdana Radonjića, Rajka Pirnata in Janeza Pogorelca. 

Ostro nasprotovanje s strani SDS


V NSi-ju bi ob spremembi glede imenovanja sodnikov spremenili tudi sestavo Sodnega sveta, kar pa ni predvideno. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je kljub temu prepričan, da lahko konsenz dosežejo naknadno.

Predlogom ustavnih sprememb ostro nasprotujejo v SDS. "Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem seveda se izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu," pravi poslanec SDS Branko Grims. Spremembe bi po njegovem mnenju le utrdile stranpoti slovenskega pravosodja. Franc Breznik pa je dejal, da posega predlog v nadzorno vlogo parlamenta in v razmerje med tremi vejami oblasti.

Zalar: Bistvena izboljšava z vidika varovanja neodvisnosti sodnikov


Strokovna skupina, ki jo na predlog poslanskih skupin sestavljajo Janez Pogorelec, Dino Bauk, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, spremembo podpira. Zalar je v njenem imenu dejal, da prinaša predlog bistveno izboljšavo z vidika varovanja neodvisnosti sodnikov. Predsednik države bo namreč vezan na predlog sodnega sveta, zavrnil pa bi ga lahko zgolj v primeru, če kandidat ne bi izpolnjeval formalnih pogojev.

"Težava nastane v trenutku, ko je v tako presojo vključeno politično telo, ki po naravi stvari ne more sprejemati drugačnih odločitev kot političnih," pa pravi o sedanji ureditvi, ki vključuje državni zbor. Strokovna skupina ima sicer tudi nekatere pomisleke, denimo pri vprašanju triletne preizkusne dobe.

Tudi pravnik Igor Kaučič, ki je gostoval v včerajšnjih Odmevih, spremembe podpira. Slovenija je po njegovih besedah edina država v parlamentarni Evropi, kjer imajo odločilen glas pri imenovanju sodnikov poslanci. Prav tako podpira spremembe pri imenovanju ministrov. Na vprašanje, čigavo moč bi s spremembami okrepili, pa pravi: "Pri sodnikih krepimo avtonomijo sodstva, pri ministrih pa vlogo predsednika vlade."

Za dodatne komentarje smo se obrnili na več pravnikov. Njihove odzive objavljamo spodaj:


Pirnat: Oba predloga sta dobra


Profesor s pravne fakultete Rajko Pirnat je predloga ocenil takole: "Glede prvega predloga menim, da je dober, saj izvzema imenovanje sodnikov neposrednemu političnemu vplivu. Vendar ne sme biti cena za to kakršnakoli ureditev položaja sodnega sveta, v katerem bi večjo vlogo imeli politični funkcionarji, torej voljeni ali imenovani funkcionarji zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Poleg tega je kakršnakoli ureditev, po kateri bi sodniki imeli poskusni mandat, po mojem mnenju v neskladju z ustavno zahtevo po neodvisnosti sodnikov.

Kar zadeva imenovanje ministrov je predlog tudi dober, saj bi omogočil hitrejše oblikovanje vlade, vendar bi precej povečal moč predsednika vlade, torej izvršilne veje oblasti, na račun moči zakonodajne veje oblasti. Poleg tega bi zmanjšal politično moč ministrov skoraj na raven državnih sekretarjev, saj bi prenehanje njihovega mandata bilo odvisna izključno od volje predsednika vlade (funkcija predsednika republike je seveda pri imenovanju in razrešitvi bolj ali manj protokolarna)."

Avbelj: Predlog izhaja iz nerazumevanja dejanske problematike delovanja slovenskega sodstva


Matej Avbelj je mnenja, da je treba ustavo spreminjati samo, če obstajajo za to najbolj prepričljivi razlogi v javnem interesu. Podatki kažejo, da v obdobju 2012-2022 zgolj dve kandidatki za sodnico nista bili izvoljeni v državnem zboru. Iz tega sledi, da razlog politizacije sodstva in krnitev njegove neodvisnosti zaradi imenovanja sodnikov prek državnega zbora nikakor ni tak prepričljiv razlog v javnem interesu, pravi Avbelj.

"Nasprotno, poskusi spremembe imenovanja sodnikov, selitev iz državnega zbora v roke predsednika republike, morebitno uvajanje poskusnega mandata pred nastopom trajnega, ob enaki sestavi sodnega sveta in upoštevaje dejansko izvajanje pristojnosti predsednika republike v Sloveniji, lahko, kot dokazujejo domače in tuje razprave, za katere upam, da jih strokovna komisija pozna, pripelje še do večjih anomalij v sodstvu, v smislu samoobnavljanja tega na klientelističen način, kjer se deklaratorno zasledovana avtonomija in neodvisnost sodstva dejansko spremenita v njegovo neodgovornost.

Ocenjujem, da predlog za spremembo ustave izhaja iz nerazumevanja dejanske problematike delovanja slovenskega sodstva, in, kar je najbolj pomembno, četudi bo uveljavljen, ne bo imel prav nobenega, niti najmanjšega učinka na poštenost in učinkovitost sojenja v Sloveniji – prav to pa je največji problem."

Zobec: Obstoječi sistem je izraz ločitve oblasti


Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec predlagano spremembo glede imenovanja sodnikov komentira takole:

"Sedanji sistem imenovanja sodnikov ima svoje slabosti in prednosti, a je po mojem mnenju prednosti več. Čeprav je DZ politično telo 'par excellence', je to hkrati tudi telo, ki uteleša demokracijo. Sodniki, ki v sistemu delitve oblasti pravo razlagajo in ga s tem tudi soustvarjajo, imajo veliko oblastno moč. Zato je prav, da o njihovem imenovanju odloča DZ – seveda na predlog Sodnega sveta. S tem pridobijo na demokratični legitimnosti.

Razen tega je obstoječi sistem izraz ločitve oblasti. Oblast je namreč ločena zaradi zavor in ravnotežij, kjer zakonodajna oblast pomeni dodatno kontrolo nad odločitvami Sodnega sveta, kjer imajo večino sodniki. Če upoštevamo še sociološke fenomene, mislim na pojav sodniških oligarhij in vplivnih omrežij znotraj sodništva, ki je tako rekoč endemičen za postsocialistična in (post)tranzicijska sodstva, Slovenija ni tu nobena izjema, prej nasprotno, potem je to še dodaten razlog za ohranitev dosedanjega sistema.

Slovenija tudi ni edina s takim sistemom, sam vem še za Islandijo, njihova ureditev je bila v zadevi Ástráðsson tudi presojana na ESČP in strasbourško sodišče ni v tem videlo nič problematičnega. Nasprotno, v tem je videlo dodatno možnost kontrole zakonitosti imenovanja. Tudi pri nas je zaradi zaprtosti postopka pred Sodnim svetom še kako dobrodošlo, da se lahko o kandidatih za sodniška mesta odprto razpravlja. In prav DZ je mesto, kjer se to dogaja vsem na očeh, kot se za demokracijo spodobi."

Radonjić: Po moji oceni je preprečitev vpliva parlamentarne večine na izbiro sodnikov pogojena z možnostjo zmage desnih političnih sil


Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić pravi, da je predlagana rešitev načeloma ustreznejša, saj opravi izbiro Sodni svet, ki naj bi bil strokovni organ, predsednik države pa ima pravico zavrniti imenovanje zgolj iz formalnih razlogov – je torej v položaju "angleške kraljice". Toda zaradi specifik Slovenije, denimo podtalnih mehanizmov in koruptivnosti, je treba po njegovem mnenju odmisliti analize, ki izhajajo iz načelnosti, in se premakniti v okvir operativnega.

Glede tega pa med drugim pravi: "Po moji oceni je preprečitev vpliva parlamentarne večine na izbiro sodnikov pogojena z možnostjo zmage desnih političnih sil, ki so v določeni meri nevarne globoki državi podrejenemu sodstvu, kar se je izkazalo pod zadnjo Janševo vlado, ki ni dovolila imenovanja neprimernih državnih tožilcev v evropske organe, in ki je preprečila izvolitev nekaterih vrhovnih sodnikov, popolnoma neprimernih za opravljanje sodniške funkcije, kaj šele za položaj na vrhu sodniške hierarhije."

Pogorelec: Predlagane spremembe so velik in pomemben korak k večji primerljivosti naše države drugim demokratičnim državam


Po objavi članka smo prejeli tudi odziv člana strokovne skupine Janeza Pogorelca, ki je sicer tudi član izvršilnega odbora NSi:

"NSi je že lani avgusta predlagala, da končno sprejmemo nekatere najpomembnejše spremembe ustave, ki so v strokovni javnosti nesporne in so bile večinoma tudi že predlagane, pa zanje v zadnjih tridesetih letih v državnem zboru ni bilo mogoče doseči potrebne večine.

Teh sprememb si v bistvu nihče ne more lastiti, saj so nastale v strokovni javnosti kot posledica napak, do katerih je prišlo že ob sprejemanju ustave. V Podvinski ustavi teh napak še ni bilo. Gre predvsem za ostanke prejšnjega skupščinskega sistema, ki se kažejo na primer v tem, da sodnike in ministre imenuje državni zbor, kar vnaša motnje v delovanje sistema delitve oblasti in instituta konstruktivne nezaupnice, nujno pa je tudi omogočiti učinkovitejše delo Ustavnemu sodišču in digitalizacijo objavljanja predpisov.

Predlagane spremembe so velik in pomemben korak k večji primerljivosti naše države drugim demokratičnim državam, če pa bi uspeli najti še rešitev za volilne okraje in pokrajine, bi Slovenija prav zadihala."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30