NSi: 17. maj naj spet postane dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

V NSi predlagajo, da 17. maj spet postane dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot je na novinarski konferenci pojasnila poslanka NSi Iva Dimic, je razglasitev tega dneva odgovor stranke na nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta. »Vrnitev tega spominskega dneva predlagamo z željo, da del kolektivne zavesti slovenskega naroda postane tudi zavedanje o komunističnem povojnem nasilju in njegovih žrtvah,« je dejala Dimičeva.

Na ta način želijo v NSi preprečiti »ponavljanje najbolj tragičnih dogodkov naše zgodovine«, obenem pa zagotoviti, da se svojcem žrtev in trpečim omogoči pravica do spomina, je ponovno uvedbo spominskega dne utemeljila poslanka NSi.

Spominski dan ukinili med slovesnostjo

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je bil prvotno razglašen 17. maja 2022, aktualna Golobova vlada pa ga je 16. maja leto pozneje na dopisni seji ukinila, in to ravno v trenutku, ko so se svojci na Trgu republike na slovesnosti spominjali žrtev revolucionarnega nasilja. »Ta poteza nas je oddaljila od narodne sprave in pomiritve družbenih napetosti,« je poudarila Dimičeva.

Na dogajanje v drugi svetovni vojni in na povojno obdobje po njenih besedah verjetno nikoli ne bomo imeli povsem enakih pogledov. »Lahko pa se poenotimo glede vrednot, ki so skupne in vseobče. Mednje prav gotovo sodi pravica do groba in pietetnega spomina,« je pojasnila.

»Ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja nas je oddaljila od narodne sprave in pomiritve družbenih napetosti.«

Predlog sledi resoluciji Evropskega parlamenta

Spomnila je, da je na neustrezno obravnavo žrtev in spomina na povojno obdobje v Sloveniji nedavno opozoril tudi Evropski parlament s sprejetjem resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. V njej je namreč navedeno, da naj se Slovenija s spominskim dnem pokloni žrtvam avtoritarnih in totalitarnih režimov, vključno s komunizmom.

17. maj kot dan spomina predlagajo, ker se je na ta dan leta 1942 zgodil prvi množični pomor civilistov, in sicer v soteski Iške, je pojasnila Dimičeva. Samo v povojnih pobojih je umrlo več kot 15.000 ljudi oziroma kar odstotek tedanjega prebivalstva na območju Slovenije. Še precej več, na sto tisoče, pa je po besedah poslanke ljudi, ki so trpeli zaradi teptanja človekovih pravic pod komunističnim režimom.

V zakon o praznikih in dela prostih dnevih naj se tako po predlogu NSi doda člen, ki bo opredelil spominski dan, ki bi ga vsako leto zaznamovali 17. maja in ne bi bil dela prost dan, je še dejala poslanka NSi.

Zmaga resnice in lekcija levici

Prvi odzivi leve politične javnosti pri nas sicer ne kažejo naklonjenosti v Evropskem parlamentu sprejeti resoluciji, ki ji predlog zakona sledi. Predstavniki levih političnih strank in celo predsednica republike Nataša Pirc Musar so resoluciji v odzivih bolj ali manj neposredno očitali revizionistične tendence.

Zato je težko verjeti, da bi predlog NSi naletel na posluh večine, vsaj ne v aktualni parlamentarni sestavi. Pa čeprav je resolucija, kot so v opozicijskih vrstah poudarjali po njenem sprejetju, zmaga resnice in lekcija skrajni levici pri nas.