»Novo mesto nikoli več ne bo enako« – Prisluhnite, kako je množica na shodu izžvižgala Goloba in Mesca

»Novo mesto od sobote nikoli več ne bo enako,« je dejal župan Gregor Macedoni in poudaril, da je tudi zaradi pokojnega Aleša odgovornost vlade in pravosodja, da bosta Novo mesto in vsa regija varna.

V Novem mestu je potekala izredna občinska seja, ki so jo predvajali tudi na trgu, kjer je potekal protest. Na seji so obravnavali zgolj eno točko dnevnega reda: varnostno problematiko v jugovzhodni Sloveniji. Množica ljudi se je glasno odzivala na izjave, predsednika vlade pa je izžvižgala. »Vsak od nas je lahko Aco, ker se lahko to zgodi vsakemu od nas,« je dejal Robert Golob in poudaril, da te zgodbe kličejo po tem, da vsi skupaj odločno začnemo ukrepati.

Župan Novega mesta Gregor Macedoni, ki je nosil majico z napisom #vsi smo lahko Aco, je v uvodu dejal, da so številni občani napolnili središče njihovega mesta, kjer je živel in delal Aleš, ki je bil žrtev objestnega zločina. »Zbrali ste se tisti, ki se zavedate, da bi bili lahko namesto Aca vi ali jaz. Tisti, ki ne želite, da bo še kdo med nami žrtev sistematičnega opuščanja kaznovanja. In tisti, ki ne želite, da bo sistematično državno zapostavljanje še naprej pehalo romske otroke v neizobraženost, nedelo in kriminal. Dovolj je,« je poudaril.

Zakaj država bolj ščiti storilce kot žrtve?

Izpostavil je, da se žrtve bolj bojijo biti žrtve, kot se storilci bojijo kazni. Zakaj država bolj ščiti storilce kot žrtve? Spomnil je, da je v soboto pred tragičnim dogodkom prišlo do pretepa, posnetki so prikazovali brutalno nasilje. Zakaj se dva pretepena najstnika nista odločila za pregon? Ljudje se ne odločajo za pregon, ker se jih vse več boji maščevanja, bojijo se biti del postopkov, v katerih je žrtev na slabšem kot storilec. Tak je danes slovenski pravosodni sistem.

Naštel je še nekaj neprimernih odločitev sodišč in opozoril, da se storilci težkih kaznivih dejanj svobodno sprehajajo brez zapornih kazni. »Niso dolžni sodniki spoštovati ustave, ki pravi, da država zagotavlja varnost svojim državljanom?« je vprašal. Dejal je, da bo po seji predsedniku vrhovnega sodišča predal primere zadnjega desetletja, ki sami govorijo, zakaj gorijo sveče nedaleč stran in zakaj se je zunaj morala zbrati množica ljudi. »Nismo nestrpni do Romov, nestrpni smo do sistema, ki je pripeljal do kritične varnostne situacije v našem delu Slovenije,« je bil jasen župan. Dejal je, da na žalost nič ne more vrniti Aleša, je pa nujno, da se takoj začne s konkretnimi koraki.

Nismo nestrpni do Romov, nestrpni smo do sistema, ki je pripeljal do kritične varnostne situacije v našem delu Slovenije.

Razmere vsak dan slabše

Župan Šentjerneja Jože Simončič je povedal, da ima njegova občina v svoji sredini romsko skupnost, s katero že dolga leta sobivajo. Nekoč je bilo to neko krhko ravnovesje, danes pa je sobivanje popolnoma porušeno. Razmere so vsak dan slabše. Spomnil je, da so si župani prizadevali za izboljšanje razmer tudi s spremembami zakonodaje. Sami so zapisali zakonske predloge, ki bi lahko spreminjali stvari, vendar so bili v Ljubljani na ponižujoč način odpravljeni.

Med drugim je izpostavil, da lastninska pravica v njihovi občini ni zaščitena, prav tako je očitna neenakost pred zakoni. Še vedno se dogaja, da romske mladoletnice pri 14 in 15 letih rojevajo. Skoraj vsi prejemajo socialne transferje, nekateri pa se ob tem vozijo s prestižnimi avtomobili – je to stanje, ki pelje v sožitje? Opozoril je, da so imeli v zadnjem času primere treh hujših telesnih napadov, dva primera bi lahko obravnavali kot poskus umora. Kakšen je bil epilog? Pri enem primeru družbeno koristno delo, pri drugem primeru pa je storilec na prostosti, primer še ni prišel na sodišče.

Opozoril je, da so imeli v zadnjem času primere treh hujših telesnih napadov, dva primera bi lahko obravnavali kot poskus umora.

Opomnil je, da je njihova regija uspešna, plačuje veliko davkov, ki jih Ljubljana rada sprejme, zahtev po enakopravnosti pa ne sliši. Zato zahtevajo takojšnjo varnost, ustrezno sistemsko spremembo socialne, delovnopravne ter davčne zakonodaje in politiko, ki bo prejemnike socialnih transferjev, ki ne spoštujejo zakonodaje in ki se ukvarjajo s kriminalom, kaznovala. »Dovolj je, ta tragična smrt ne sme biti zaman,« je zatrdil.

Romi le vrh ledene gore sistema

Kočevski župan Gregor Košir je poudaril, da so edini, ki izvajajo romski zaposlitveni program. Vložili so ogromne napore, devet mladih Rominj so prepričali, da se vključijo v sistem. Kmalu so ugotovili, da se njihov razpoložljivi dohodek po začetku dela celo zmanjša – njihovo plačilo ne odtehta ugodnosti socialnih transferjev. »Gre za problem družbene ureditve. Da bi bili pred zakonom vsi enaki, kjer naj bi bil kazenski sistem učinkovit. Morda so Romi le vrh ledene gore sistema, ki dovoljuje brutalno, tragično, izkoriščevalsko, vehementno ravnanje skupine posameznikov,« je dejal in opozoril, da je zato moral v soboto umreti človek.

Postopki predolgi, kazni preblage

Župan Ribnice Samo Pogorelc je poudaril, da ne govorimo več o romski problematiki, ampak o kriminalu, ki se dogaja v romskih naseljih in izven njih. Krivi niso ljudje, ampak neučinkovit sistem, ki omogoča, da se nespoštovanje zakonov nadaljuje. Ljudje se bojijo za svoja življenja, izgubili so zaupanje v institucije in v to državo. Policija bi po njegovem mnenju morala imeti večja pooblastila in možnost takojšnjega ukrepanja.

Predlagal je tudi večjo zaščito policistov pri izvrševanju nalog, pred političnimi in nevladnimi pritiski. Policisti bi morali imeti boljše pogoje za delo in takojšnjo odobritev hišnih preiskav. V sodelovanju s finančno upravo bi morali uveljaviti odvzem premoženja nepojasnjenega izvora, avtomobilov in drugih nepremičnin. Postopki so predolgi, kazni so preblage. Župan je med drugim predlagal tudi ukinitev termina bagatelnih tatvin, ukinitev brezplačne pravne pomoči prejemnikom socialne pomoči, ki kršijo zakone.

Po njegovih besedah je treba dvigniti zaporne in denarne kazni. Potrebno je znižanje starostne meje kazenskih odgovornosti. »Socialni sistem mora temeljiti na odgovornosti, ne na pasivnosti, socialna pomoč mora biti izterljiva,« je poudaril in dodal, naj pomoč prejmejo tisti, ki spoštujejo zakone. »Namen ni kaznovanje, ampak prekinitev kroga nasilja in revščine,« je bil jasen. Zahteval je tudi interventne zakone in zatrdil, da mora biti varnost ljudi pred političnimi kalkulacijami.

»Socialni sistem mora temeljiti na odgovornosti, ne na pasivnosti, socialna pomoč mora biti izterljiva.«

Golob napovedal Šutarjev zakon

»Spoštovane Novomeščanke, spoštovani Novomeščani. Hvala, da sem lahko tukaj z vami, da delim ne samo svoja čustva ne samo načrte; da vas slišim. In slišim jezo, ja. Ampak ker nisem prvič v Novem mestu, še bolj kot jezo čutim strah,« je dejal premier Robert Golob, ki ga je množica na začetku govora izžvižgala. Izrekel je sožalje in opomnil, da je bil sin priča umoru svojega očeta.

Glejte in poslušajte. Bo kar uspeh, če Golob na prihodnjih volitvah pride v parlament. pic.twitter.com/YgdrIeUIwZ

— BojanPožar (@BojanPozar) October 28, 2025

Aleš je bil po Golobovih besedah človek, ki na prvo mesto ni dajal jeze in spoštovanja. »Vsak od nas je lahko Aco, ker se lahko to zgodi vsakemu od nas,« je dejal. Te zgodbe kličejo po tem, da vsi skupaj odločno začnemo ukrepati. Ne zato, ker prej ne bi hoteli, ampak zato, ker je zdaj res dovolj. Dovolj je nasilja v celi Sloveniji in naša kaznovalna zakonodaja ni kos, da se učinkovito spopade z nasiljem.

Po njegovih besedah so pripravili ukrepe in ne praznih obljub. Vse razpoložljive enote so v akciji in bodo ostale toliko časa, kot bo treba. »Ko boste slišali ukrepe, ki jih bomo sprejeli na vladi, boste slišali, da je marsikateri ukrep njegov,« je Golob pohvalil občinskega svetnika Silva Mesojedca. »Zato, ker ni več druge izbire. Ne gre za spopad z Romi, ampak za spopad s kriminalom. Če ne bomo izkoreninili kriminala iz romskih naselij, ne bomo nikoli mogli govoriti o uspešni integraciji,« je ocenil.

Kaj je govoril premier, se s trga praktično ni slišalo. Namesto tega glasni žvižgi in vzkliki "ODSTOP", "DOST JE" in "MI SLOVENCI". https://t.co/ZSTbD6uNGE

— Luka Svetina (@LukaSvetina) October 28, 2025

Zakon se bo imenoval po Alešu Šutarju, da ne bomo nikoli pozabili, kaj je bila tista točka preloma, ki je državo prisilila, da se do nasilja začne obnašati drugače. »Da človekove pravice – takrat ko so na škodo drugih – ne morejo biti edino zveličavno pravilo in vrednota,« je poudaril Golob. V zakonu bodo tri področja: varnostno: med drugim bistveno večja pooblastila policiji; kaznovalna politika: na prvem mestu bodo ponavljajoči se prekrški in kazniva dejanja. Dali bodo predlog tudi za povišanje kazni, sploh pri kaznivih dejanjih z elementi nasilništva. O socialni politiki se govori že dolgo, izvršbe na socialne pomoči bodo mogoče. Prejemki bodo omejeni za tiste, ki ponavljajo prekrške in kazniva dejanja. Po Golobovih besedah se bo ukinil otroški dodatek za mladoletnice, ne pa da spodbujamo finančni model, ki otroke vleče iz normalnega življenja v suženjstvo v romskih naseljih. Zaseg premoženja neznanega izvora bo bistveno pohitren in olajšan.

Luka Mesec brezupno čaka, da ga ljudstvo preneha izžvižgati. pic.twitter.com/3E1nrYwlIY

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) October 29, 2025

»Vsi ti ukrepi se bodo marsikomu zdeli pretirani, a sem prepričan, da so nujni. Če tega ne bomo naredili sedaj, čez leta ne bomo imeli še ene priložnosti. Ne bomo čakali, te stvari bomo v državni zbor spravili do 10. novembra,« je napovedal in poudaril, da želi, da smrt Aleša Šutarja ni bila zaman.