"Notre Europe" ali zakaj lahko Slovenci zelo dobro razumemo Orbanovo Madžarsko

Vir foto: pixabay, wikipedia
Embed from Getty Images

Voditelji Evropske ljudske stranke (ELS) so v ponedeljek zvečer sklenili, da status madžarske stranke Fidesz Viktorja Orbána znotraj politične skupine ostaja zamrznjen. Predsednik ELS Donald Tusk je namreč ocenil, da nima zadostne večine za izključitev ali odmrznitev ter predloga niso dali niti na glasovanje. Vprašanje vladavine prava in Orbánova protibruseljska retorika še vedno predstavljata preveliko tveganje, da bi madžarske evropske poslance pripustili k oblikovanju politik znotraj ELS.


Podcast komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.





Etablirane evropske politične stranke se z vprašanjem vrednot po gospodarski krizi niso nikoli zares ukvarjale. Tako so spregledale nastavke nekaterih nevarnih procesov. Socialna demokracija se je preveč naslonila na vprašanje politične korektnosti, ljudska stranka pa se je večinoma ukvarjala z ekonomskimi vprašanji. Ker obojega ljudje v strahu krize niso zares ponotranjili, jim je zaradi tega upadla podpora ter povečala privlačnost populizmov. Zatorej je poziv Tuska, da je treba izoblikovati novo vizijo in opraviti temeljit premislek o vrednotah, verjetno pravi.

Po eni strani je iskanje rešitev sobivanja v močnem interesu Evropske ljudske stranke, saj 12 poslancev Fidesza v Evropskem parlamentu lahko predstavlja jeziček na tehtnici pri glasovanjih ter s tem kritično definira evropsko politično krajino. Eno takih je bila izvolitev Ursule Von der Leyen na mesto predsednice Evropske komisije s 383 glasovi - za izvolitev pa jih je potrebovala 374. Čeprav mnogi znotraj ELS izražajo skrbi nad stanjem na Madžarskem, pa vseeno pragmatično raje vidijo, da Fidesz ostane del njihove skupine, kot pa se pridruži kaki drugi.

Po drugi strani pa politični razvoj na Madžarskem kaže na globlje probleme, ki jih lahko dobro razumemo tudi v Sloveniji. Vstopamo v 30. leto začetka demokratičnih procesov v Srednji in Vzhodni Evropi. Področje, na katerega se je pri tem venomer pozabljalo, je bila izgradnja močnih političnih institucij novonastalih držav. Države Zahodne Evrope nikakor nočejo dojeti, da tako Slovenija, Madžarska kot Poljska ne morejo nadoknaditi 75 let njihovega demokratičnega razvoja v samo 30 letih. Napredek se je sicer pokazal pod pritiskom pristopnih pogajanj, po vključitvi v EU pa so države večinoma ostale prepuščene same sebi.
Države Zahodne Evrope nikakor nočejo dojeti, da tako Slovenija, Madžarska kot Poljska ne morejo nadoknaditi 75 let njihovega demokratičnega razvoja v samo 30 letih.

Osnova je dostojanstvo skozi vladavino prava


Če so institucije slabo razvite, postanejo dovzetne na pritiske različnih interesnih združenj. Če so lobiji premočni, lahko govorimo o ugrabljeni državi (primer Slovenija), če to sistematično počenja aktualna politika, pa dobimo elemente avtoritarnega načina vodenja, kar lahko spremljamo na Madžarskem. V nobenem od primerov pa ne moremo govoriti o pravi liberalni demokraciji, ki v svojem bistvu spoštuje dostojanstvo posameznika skozi vladavino prava. Če institucije svojo moč črpajo iz temelja prava, bodo namreč lahko učinkovito brzdale močne interese vseh. S priključitvijo Evropski uniji smo de facto postali del evropskega kolektivnega spomina, ki ga varuje ravno to skupno pravo. Tu ni prostora za kreativne izpeljanke, ki se rade dogajajo v postsocialističnih državah, temveč se ga moramo priučiti. Razumevanje in utrjevanje osnovnih vrednot skozi institucije je zato ključnega pomena.

Le špekuliramo lahko, kam bi šel politični razvoj v Sloveniji, če bi ustavno večino prejela ena ali druga stranka, sploh glede na stanje nekaterih političnih institucij. Bilo pa bi mnogo bolje, če bi priložnost ob zamrznitvi Fidesza uporabili za poglobljeno debato o vrednotah in vladavini prava ter energije ne bi porabljali za dnevnopolitična obračunavanja.

S tem se namreč fokus reševanja resnega evropskega političnega problema izgubi v tem, kdo koga ne mara ter kdo s kom ne bi sodeloval. Sploh, ker so nekateri akterji ob prvi zamrznitvi že dokazali, da znajo zavzeti skupno stališče ter opozorili evropsko javnost na to, da gre za širi problem, ki ni lasten le Madžarski.

Srednja Evropa namreč ne spada v l'autre Europe, temveč so vse države članice Evropske unije del notre Europe. Temu ustrezno morajo delovati tudi politične institucije.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike