Nemška cerkev išče pot iz "zloveščega" položaja, ko jo zapušča vse več vernikov, del duhovništva pa se nauku upira

Vir: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Leta 2019 je preko obrazca na upravni enoti več kot 540.000 Nemcev zapustilo Cerkev. Delež je za četrtino višji kot leto prej. Obračanje hrbta Cerkvi je iz leta v leto bolj množično, kristjani v Nemčiji počasi postajajo manjšina. Trend je v tej državi še posebej jasno opazen, saj je veroizpoved formalno zabeležena in povezana s plačevanjem cerkvenega davka, medtem ko drugod v Evropi ta trend kažejo predvsem vedno bolj prazne cerkve in brezupne cerkvene statistike.

Trenutno tako le še nekaj več kot polovica ljudi, ki živijo v Nemčiji, pripada katoliški ali protestantski cerkvi. Pred desetletjem je bilo takšnih približno pet milijonov več. Cerkve pa izgubljajo tudi zaradi demografskih sprememb – rojstev in krstov je manj kot smrti in pogrebov. Zanimivo je, da podobnih težav nimajo nekatere druge verske skupnosti, muslimanska in judovska skupnost v Nemčiji sta tudi čas pandemije preživeli brez posebnega upada vernikov, prav tako je v državi sto tisoče baptistov in veliko majhnih budističnih skupin.

V hudi krizi tudi ena najbogatejših škofij na svetu


Posebej hud upad katoličanov je bil in je v Kölnu, kjer je razkrivanje zločinov spolnih zlorab privedlo do tako množičnih izstopov iz Cerkve, da jih država komaj še sprocesira. A ta problem ima že dolgo brado.

Kölnski primer je ob tem še posebej vreden podrobnejšega pogleda. Gre namreč za škofijo z največjim številom vernikov v Nemčiji, pa tudi za eno najbogatejših, če ne kar najbogatejšo škofijo na svetu. In prav ta zaradi zmanjševanja števila vernikov, pomanjkanja duhovnikov in upada sredstev do leta 2030 načrtuje, da bo okoli 500 župnij spremenila v približno 50.

Sinodalna pot in upor Vatikanu s strani dela duhovnikov in vernikov


V Nemčiji se trudijo najbolj pereče izzive reševati tudi po “sinodalni poti”, kjer so razprave vezane predvsem na vprašanja spolne morale, načina življenja duhovnikov in škofov, obravnavanje primerov spolnih zlorab v Cerkvi in zlorabe moči ter vlogo žensk v Cerkvi.

Močna razdeljenost nemške cerkve se ne kaže le v razpravah, ampak tudi konkretno. Duhovniki iz vse Nemčije tako 10. maja organizirajo blagoslov homoseksualnih parov, s katerim izkazujejo “pastoralno neposlušnost” in delujejo proti cerkvenemu nauku in stališču Kongregacije za nauk vere, ki ga je potrdil tudi papež Frančišek. Prav slednji, ki je za mnoge vernike preliberalen, je za številne nemške duhovnike, vernike in škofe preveč konservativen.

Pod geslom #liebegewinnt (ljubezen zmaga) so tako številne cerkve na zvonikih v zadnjih dneh  izobesile mavrične zastave, ponekod organizirajo tudi posebne dogodke za člane LGBT+ skupnosti.

Pell: Liberalizirano krščanstvo nazadnje izgine


V nedavnem intervjuju za EWTN je stanje nemške cerkve in njeno sinodalno pot komentiral tudi kardinal George Pell, ki je položaj označil za »zlovešč«. “Mislim, da obstaja del nemške cerkve, za katerega se zdi, da se neomajno obrača v napačno smer,” je dejal v intervjuju.

Izrazil je prepričanje, da se "liberalizirano krščanstvo, ne glede na to, ali gre za liberalizirano katolištvo ali protestantizem, v približno generaciji zlije v agnosticizem …". Po njegovih besedah je  dolžnost nemških škofov, da podpirajo svetopisemski nauk, nauk Cerkve.

Resnično pomembno vprašanje za Cerkev je, tako Pell, ali uči, kar je učil Kristus – pa čeprav so nekateri od teh naukov trenutno precej nepriljubljeni. Pell govori predvsem o odpuščanju, zagovarjanju ljudi brez pravic, kot so nerojeni in ljudje na družbenem dnu, na primer zaporniki. Šele tem sledijo spornejša področja družine in zakona, meni kardinal.

Oddaljevanje od krščanskega nauka ima tudi družbene posledice


»Imate najrazličnejše glasove, ki nas poskušajo izriniti iz javnega prostora in pravijo, da ne bi smeli početi tega in onega. No, ena od stvari, ki jo govorim zdaj in vsem svojim naslednikom, je: Samo še naprej moramo govoriti,« je dejal.

Opozoril je tudi na velike družbene posledice oddaljevanja od krščanskega nauka. Te je dokazal tudi eden bolj znanih svetovnih ekonomistov, Robert Barro, ki je v svojih delih pokazal, da je krščanska vera koristna tudi za blaginjo in gospodarsko rast države.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike