Nemška sinoda s kontroverznimi temami kljubuje Vatikanu

Uredništvo
8

Embed from Getty Images
Ob naraščajočem brbotanju v katoliških krogih glede bližajoče se Amazonske sinode, o kateri bomo na Domovini še pisali, se je med Vatikanom in lokalno cerkvijo odprla še ena fronta. Gre za situacijo v Nemčiji, kjer se zdi, da se bo zgodovina Katoliške cerkve pisala na nov način ali pa bo nekdo moral popustiti. Bodo to Nemci ali Vatikan?

Katoliška cerkev v Nemčiji je sicer v nezavidljivi situaciji, saj je samo v letu 2018 izgubila 216.078 članov. Statistike pripadnikov Cerkve tam ni težko voditi, saj so hkrati zavezanci za cerkveni davek. V 83 milijonski Nemčiji je le še 23 milijonov katoličanov.

Zdi se, da pod pritiskom črnih statističnih trendov nemška Cerkev pod vodstvom kardinala Marxa preko pritiskov glede kontroverzne nemške sinode skuša doseči velike premike v smeri “modernizacije”.

Bi ob takem nadaljevanju lahko sledil razkol?

Nemška sinoda, ki so jo želeli predvsem verniki iz skupine »Katoličani v Nemčiji«, je v javnost stopila z močno željo po spremembah, ki je niso mogli spregledati niti največji kritiki. To sinodo zato mnogi napovedujejo kot debakel, ne samo zaradi njene vsebine, ampak tudi zaradi dodatkov, ki ne ustrezajo predstavam o sinodalnosti.

V sinodi, ki naj bi trajala dve leti, bodo skupaj s škofi tudi laiki spregovorili o resolucijah glede kontroverznih tem. Papež Frančišek je nemške škofe enkrat že opozoril in pozval k previdnosti. Zdaj naj bi njegova kurija, zlasti še Kongregacija za škofe, nemškim škofom prenesla dodatne kanonične pomisleke.

Glavne skrbi pri nemški sinodi za Cerkev prihajajo iz predlaganih sprememb. Nemški škofje želijo namreč debatirati o celibatu, o cerkvenem učenju o spolni morali ter o zmanjšanju moči klerikov. Portal CNA poroča, da želi sinodalni zbor nasloviti in razčistiti ključne točke: izvajanje oblasti in avtoritete znotraj Cerkve, spolno moralo, duhovniški način življenja, vključno z obveznim celibatom, ter vlogo žensk v Cerkvi, vključno z možnostjo odprtja več področij njihove participacije.

O čem podrobneje bodo govorili?

Kot ocenjuje komentator katoliškega medija Catholicworldreport, Adam A. J. DeVille, bosta največ pritiska dvigovali temi o spolni morali in o širjenju participacije žensk v cerkvenih aktivnostih.

Najbolj pereča tema, ki bo del nemške sinode, je spolna morala. Julia Knopp, teologinja, ki je tudi sodelovala pri tej pobudi, namreč meni, da je cerkveno razmišljanje o homoseksualnosti pravzaprav razlog za spolne zlorabe v Cerkvi. Po njenem mnenju je tako prav cerkveno tabuiziranje homoseksualnosti krivo, da se razvijajo generacije narcističnih ali seksualno nezrelih klerikov.

Zanimiva bo tudi razprava o (povečani) vlogi žensk v Cerkvi. Zagotovo Vatikan Nemcem ne bo popustil pri posvečevanju žensk v duhovnice, morda pa bi pod pritiskom lahko vseeno dovolil, da bi ženske postale članice župnijskih ali škofijskih sinod, kjer bi lahko volile škofa.

Še ena pomembna tema nemške sinode bo tudi omejevanje oblasti klerikov, oziroma porazdeljevanje moči znotraj cerkve. Nekateri katoličani namreč mislijo, da bi potrebovali zamenjave za duhovnike, škofe in morda celo papeža. A nemška sinoda naj bi govorila predvsem o tem, kako spremeniti sistem, ki je skozi zgodovino prinesel monarhično in monopolistično oblast v roke škofov in papeža. Ni jih malo, ki menijo, da bo za celotno Cerkev dobro, če bodo znali to moč bolje porazdeliti na lokalne Cerkve.

Vatikan odgovarja

Papeški svet za razlago besedil nemškim kolegom zastavlja vprašanje, kako lahko lokalna Cerkev sprejema zavezujoče odločitve, če pa se tematike dotikajo celotne Cerkve. Prav tako v papeškem svetu poudarjajo, da začetni osnutek implicira, da sta škofovska konferenca in Osrednje združenje nemških katoličanov “enakopravna”, in bi poslala enako število sodelujočih, ki bi si delili dolžnosti glede predsedovanja z enakim številom sodelujočih in imeli tudi enakovredne glasove.

“Ta enakopravnost med škofi in laiki po cerkvenem redu eklesiološko ne more obstajati,” pravi papeški svst. Čeprav so katoličani poklicani k aktivnem sodelovanju v Cerkvi, “to ne pomeni, da je Cerkev strukturirana demokratično in da se odločitve sprejemajo z večino vernikov”.

Pri tem so posvetovanja in postopek sprejemanja odločitev ločene naloge, ki, glede na njihove vloge pripadajo različnim članom Cerkve

“In čeprav so škofje v večini primerov edini, ki lahko sprejemajo zavezujoče odločitve, v primeru vprašanj, ki zadevajo celotno Cerkev, lahko odloča zgolj papež,” so še poudarili v papeškem svetu.

Ali Nemci izsiljujejo?

Kardinal Marx je kljub pomislekom in opozorilom iz Vatikana napovedal, da se bo sinoda začela in da Vatikan pravzaprav ne ve, kaj vse je na kocki. Analitiki pravijo, da kardinal Marx ne more več odstopiti od dogovorjenega, saj je Odboru katoličanov v Nemčiji že obljubil, da bodo imeli odločujoči glas o prihodnosti nemške Cerkve.

Zato analitiki menijo, da želi s kontroverznimi temami na sinodi vršiti pritisk na Vatikan in doseči svoje. Če bi mu to uspelo, ne bi izgubil svojih gorečih podpornikov.

A če Vatikan ostane trdno na svojem stališču, nemška Cerkev pa nadaljuje s svojo sinodo, je jasno, da je veliko na kocki. Nekateri analitiki pravijo, da če bodo Nemci še naprej nasprotovali papežu Frančišku, lahko to prinese celo razkol v Cerkvi.

8 KOMENTARJI

  1. kot vedno, se kregajo, kdo bo mel oblast in pravico, da govori, kaj bogec hoče ali noče.. i.e. kaj je prav in kaj ni..

    in ravno to je beda vseh religij.. Noben ne ve, kaj bogec hoče a vendar se pretvarjajo, da vejo… bogec sam pa nadaljuje svojo vsaj dva tisocletno tišino..

    bizaren svet…

  2. ker papež pušča ovce prepuščene same sebi. zdi se mi, da je vse razpuščeno in da smo prepuščeni sami sebi. Ni neke volje pa enotni Cerkvi z močnim pastirjem. In to s strani najvišjega v hierarhiji. in tako so stvari ušle iz vajeti.

  3. Med Vatikanom in lokalno cerkvijo se je odprla še ena fronta samo za medije. V resnici sta papež Frančišek in kardinal Marx na isti liniji, za javnost pa morata pač uprizoriti “konflikt”. Karavana gre medtem dalje, to je že preverjena metoda papeža Frančiška.

  4. Reforme so nujne. Pomembne so, da se ohrani prvotni duh v novih razmerah.

    Primerjaj dva reformatorja: Frančišek Asiški in Martin Luter.
    Prvi je bil ponižen in imel epohalen reformni uspeh.
    Večina tez od drugega je bila povsem pravilnih in jih danes živi tudi Vatikan. A kleč je drugje: Napuh! Ta je naredil razkol.

    Jaz vidim ključ za oceno VSAKE sinode v ponižnosti.
    “Napuh, moj najslajši greh!” reče Zlodej na koncu filma Hudičev advokat

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime