Blagoslov istospolnih zvez? “Ni v moči Cerkve”.

Gabriel Kavčič
46

Katoliška Cerkev se v nekaterih državah že leta ubada z razpravo o vlogi, pomenu in moralnosti istospolnih odnosov. Kongregacija za nauk vere je te dni z odobrenjem papeža Frančiška še enkrat potrdila, da blagoslov njihovih zvez ni mogoč.

Vprašanje, naslovljeno na Kongregacijo, se je glasilo: »Ali ima Cerkev moč, da blagoslovi zveze oseb istega spola?« Odgovor pa kratek »ne.«

Kongregacija priznava, da so želje po možnosti blagoslova istospolnih parov največkrat izražene z iskreno željo, da bi Cerkev pravilno sprejela in spremljala istospolno usmerjene osebe na poti vere in iskanja Božje volje.

Blagoslov se v katoliškem bogoslužju prišteva med zakramentale, torej sveta znamenja, ki posnemajo zakramente. Le-ti posvečujejo posebne življenjske okoliščine in nas katoličane vodijo k sprejemanju Božje milosti, predvsem po zakramentih.

Prav iz tesne povezave med zakramenti in zakramentali Kongregacija izpelje dva pogoja za pravilno podelitev zakramentala: prvi je pravilen in dober namen tistih, ki bi blagoslov sprejeli; drugi pa je »objektivna usmerjenost k temu, da se prejme in izrazi milost, v skladu z Božjim načrtom, ki je zapisan v stvarstvo.«

Pozitivni elementi v istospolnih zvezah

Iz dokumenta Kongregacije je razbrati določeno pozitivno naravnanost, ne podvomi namreč v prvi pogoj – dober namen – govori tudi o možnosti, da so istospolne zveze trajne (stabili) in potrdi, da lahko vsebujejo določene pozitivne elemente, ki jih je treba ovrednotiti in ceniti.

Ti pozitivni elementi pa samih istospolnih zvez ne morejo upravičiti ali jim dati možnosti cerkvenega blagoslova, saj obstajajo v okviru zveze, ki ni naravnana na »načrt, ki ga ima s svetom njegov Stvarnik.«

Ob tem Kongregacija zapiše tudi, da blagoslov ne pripada nobenemu partnerstvu izven zakonske zveze, ki vključuje spolne odnose. S tem dokument ne zajame le istospolnih zvez, ampak tudi neporočene in ponovno poročene.

Učenje Katekizma in papeža Frančiška

Hkrati pa glede istospolnih zvez zatrdi še, da blagoslov ni možen, ker bi predstavljal obred, podoben sklenitvi zakonske zveze. S tem v zvezi se Kongregacija sklicuje na papeža Frančiška (Amoris Laetitia 251): »Treba je povedati, da ni nikakršne osnove za analogijo med istospolnimi življenjskimi skupnostmi in Božjim načrtom o zakonu in družini.«

Uporablja se utečeno katekizemsko razlikovanje med istospolno usmerjenostjo in istospolnimi odnosi (KKC 2357-2359) in zato Kongregacija zavrača morebiten očitek, da krivično diskriminira istospolne, marveč želi opomniti »na resnico liturgičnega obreda,« opozarjajoč duhovne voditelje, da naj istospolnim osebam s spoštovanjem in pozornostjo oznanjajo polnost življenja po evangeliju, Cerkev pa naj zanje moli in jih spremlja.

Iz vseh omenjenih razlogov Kongregacija zaključi, da »ni v moči Cerkve«, da bi podeljevala blagoslov istospolnim zvezam.

 Zanimivi dnevi za izdajo takega dokumenta

Dokument je bil izdan v zanimivih dneh. Na eni se vsa Cerkev v zadnjih mesecih ozira v Nemčijo, kjer so v okviru njihove sinode (Synodaler Weg) številni škofje, vključno s predsednikom nemške škofovske konference, Georgom Bätzingom, naklonjeni blagoslovu istospolnih partnerstev, in to s podporo njihovih teoloških komisij. Drugi nemški škofje pa so izjavo Kongregacije pozdravili. Regensburški škof Rudolf Voderholzer, na primer, se je Kongregaciji za nauk vere in papežu zahvalil in pohvalil jasnost dokumenta.

Skratka, novica je v Nemčiji eksplodirala. Gre za direktno nasprotje naporom »Sinodalne poti«, ki poskuša spremeniti kar nekaj pomembnih točk v dosedanjih predpostavkah katoliške moralne teologije in v teh tednih pripravlja zaključni dokument.

Škofje, ki so ob tej nemški sinodi obljubili precej sprememb, so se sedaj znašli v slepi ulici: obljubljenega je veliko, a sami nimajo moči odločitve na ravni Cerkve. Kaj si »uradna« Cerkev o tem misli, pa je vsaj za eno področje sedaj jasno. Napetost med Rimom in poskusi nemških sprememb se torej stopnjuje, tokrat z izrecnim vedenjem Svetega Očeta in njegovo privolitvijo v objavo odgovora Kongregacije.

Hkrati je novi dogovor Kongregacije zanimiv tudi zato, ker bo v petek, 19. marca, minilo pet let od že omenjene in v nekaterih krogih precej kontroverzne apostolske spodbude Amoris Laetitia, ob tem pa se začenja »leto družine Amoris Laetitia«, namenjeno ponovnemu spoznavanju ideala zakonske in družinske ljubezni. Leto posebnih duhovnih, pastoralnih in kulturnih pobud za spremljanje družin se bo zaključilo 26. junija 2022 s svetovnim srečanjem družin v Rimu, na katerem bo navzoč tudi papež Frančišek.

Papež Frančišek, »modernist in relativist«

Obenem pa novi odgovor Kongregacije zopet odpira rak-rano sedanjega pontifikata, tekom katerega je papež Frančišek vedno znova osumljen »modernizma« in »relativizma«. Čeprav na nekaterih področjih res sprejema nepričakovane in nekonvencionalne odločitve, pa lahko glede učenja o istospolnih partnerstvih ponovno zapišemo, da se smeši, kdor papeža Frančiška malo počez označuje za modernista in relativista.

Morda na kakšnem drugem področju; ampak glede istospolnih zvez pa se v njegovem pontifikatu – ne glede na to, kaj si kdo o tem misli – objektivno ne spreminja čisto nič.

46 KOMENTARJI

      • No, v praktičnem življenju ga večina že tako ali tako ne upošteva. Seveda se potem čudimo, da ja vladar tega sveta črn, kosmat, rogat in sploh satan.

      • Ah! Napačen glagolski čas uporabljate, gospod Simon. Si ga lahko imel. Potem pa je prišel Božji sin in dopolnil postavo. In sedaj ga ne smeš več imeti.

      • Kje pa je Božji sin kaj rekel o suženjstvu?

        In kar preberite celo Mojzesovo postavo, ne samo tisto kar vam paše. V njej je toliko, za današnje čase absurdnih zapovedi, ki jih ni Kristus nič popravljal ali dopolnjeval. In jih seveda danes več ne navaja nihče, kaj šele uporablja.

        Selektivno pa se navajajo samo citati, ki nekomu priložnostno služijo za maltretiranje drugega.

      • Ja, ljudje izstopajo iz Cerkve, to je ves profit takih maltretiranj pa tudi drugih nepotrebnih cerkvenih neumnosti. Potem se pa Cerkev čudi … Tisti sicer, ki znajo ločiti vero od Cerkve, ostajajo kristjani.

        OK, homoseksualnost je kao greh, ampak zakaj to kar naprej lajnati? Vsi smo grešni in kam bi prišli, če bi drug drugega sodili po tem. Vsak naj pri sebiin z Bogom razčisti. In koliko je drugih še večjih grehov o katerih bi morala spregovoriti Cerkev pa ne. Grehov, ki dejansko povzročajo trpljenje in niso samo med dvema konsensualnima partnerjema.

  1. Financiranje gej filmov tipa Rocketman pa je v moči Vatikana. Je lepo Elton John označil za hinavsko tako početje.

    Problemi Amoris so predvsem glede dopuščanja prešuštvovanja.

    • Mameluk – Nekako je ta novička šla mimo slovenske katoliške srenje. Ampak opažam, da slovenski katoliki sledijo mednarodni katoliški sceni 🙂 Lepo 🙂
      Poleg filma Rocketman – ki je prvi holivudski film v zgodovini, ki ima gejevsko moško sceno – je naš preljubi Vatikan financiral še film – Možje v črnem (Men In Black: International) 🙂 Po poročanju Corriere Della Sera so sredstva pritekla preko sklada Centurion Global Fund, ki ima sedež na Malti, del sredstev pa je prišel iz ZDA iz ameriške katoliške nabirke ‘Peter’s pence’, ki je drugače namenjena financiranju humanitarnih aktivnosti Svetega sedeža.

  2. Super vse je odlično, bodo rekli vrli konservativci. Vidite tudi papež frančišek je potrdil, da se ”istospolne zveze” ne morejo blagosloviti. Odgovor je menda povsem jasen in nauk Cerkve je ohranjen.
    Seveda bodo konservativci spregledali, da Rim pravi, da bi naj bil namen ”istospolnih zvez” dober, govori tudi o možnosti, da so istospolne zveze trajne (stabili) in potrdi, da lahko vsebujejo določene pozitivne elemente, ki jih je treba ovrednotiti in ceniti. Naj mi pisec tega članka skupaj z konservativnimi branilci vere pojasni, kaj je dober namen v teh zvezah in, kaj v teh zvezah gre za ovrednotiti in ceniti.

  3. Vendarle se je tudi Vatikan oglasil, glede ISTOSPOLNIH POROK.
    Jezus je rekel: “MOŽ zapusti očeta in mater ter gre s svojo ŽENO”.

    Če bi tudi Cekev se obrnila stran od TRADICIONALNE DRUŽINE, bi izdala Jezusa in Cerkev, kot institucijo.

    Hvala PAPEŽ, da ščitite ZVEZO MOŽ-ŽENA!

    • Gospa s Krasa,
      Cerkev je Kristusovo telo, zato ne more izdati Kristusa?! Jezus Kristus že poskrbi, da papež v kritičnih trenutkih prav piše, čeprav bi hotel nekaj drugega, kot nekateri trdijo.

  4. Najprej hvala Gabrielu za članek o pomembnem vprašanju. Gabriel na koncu zapiše: “… lahko glede učenja o istospolnih partnerstvih ponovno zapišemo, da se smeši, kdor papeža Frančiška malo počez označuje za modernista in relativista.”

    Ne bi tako na lahko govoril o smešenju.

    – Papež Frančišek je izrazil svojo podporo možnosti sklepanja istospolnih civilnih skupnosti, kar je v nasprotju z dosedanjim učenjem Cerkve. Res je, da je bila izjava izrezana, ampak njegovih besed ni mogoče razlagati drugače, kot so bile izgovorjene: “Kar moramo ustvariti, so civilne zveze.” Ta del ni bil izrezan in ne pojasnjen.

    – Za svetovalca za komuniciranje je postavil jezuita Jamesa Martina. Oče Gabriel bo najbrž vedel, kdo je to in kakšna so njegova stališča do homoseksualnosti.

    – Iz njegovih izjav celo izhaja, da priznava spremembe spola. Več na spodnji povezavi:
    https://www.lifesitenews.com/news/pope-francis-praises-nun-for-opening-trans-home-for-men-claiming-to-be-women-calls-them-girls

    – Smrtni greh homoseksualnosti strmo narašča po celem svetu, kot še nikoli v zgodovini. S tem se posiljuje celo otroke v vrtcih! Papež pa je ob tem v javnosti skoraj celoten pontifikat tiho. Ker opozarjanje ne bi bilo všečno svetu, čeprav nismo od sveta.

    Formalnega nauka Cerkve seveda papež Frančišek ni spremenil. Vendar iz njegovih izjav bi marsikdo lahko zaznal tudi duh modernizma in relativizma.

    Vsekakor je za pozdravit zadnjo odločitev in se Bogu in papežu zanjo zahvaliti. Vendar opletati z izrazi, da se ljudje smešijo, je ob vsem navedenem preveč.

    Vsekakor pa molimo za papeža Frančiška.

    • ” Smrtni greh homoseksualnosti strmo narašča po celem svetu,”

      To drži. Mi je pa zanimiva teza, ki jo mnogi ponavljajo, da je za “poženščenje” moških veliko odgovoren sodoben način življenja v razvitem svetu: vsa tista kemija, ki jo konzumiramo s hrano …

      • Je, ampak tukaj gre za drugo ‘poženščenje’. ne eno ne drugo pa seveda ni pravo poženščenje. Pri homoseksualnosti gre pač, da moškega privlačijo moški, sicer pa je še vedno moški, razen seved, če je tudi transpolen.

        Pri razni kemiji v hrani (pa razna škropiva pa plastika iz katere grejo fenili v pijačo) pagre za hormonske motilce teststerona (in tudi drugih hormonov). pomanjkanje slednjega ima lahko med drugim za posledico zmanjšano spolno slo, še zdaleč pa ni potem moški kar ženska, ker bi to potem rekli lahko tudi za starejše moške, saj ga imajoz leti vedno manj.

    • Mare, ali ni ravno v tem bistvo: Na papirju se “objektivno ne spreminja čisto nič”, medtem ko s svojimi dejanji papež Frančišek vsem pred očmi spreminja vse. Na koncu bo Kongregacija samo še dala svoj formalni pečat na to, kar papež Frančišek dela že sedaj.

      Zakaj Kongregacija tega ne stori že sedaj? No, na to vprašanje bi pa res kompetentno lahko odgovoril Gabriel Kavčič, če ga ne bi bilo strah posledic.

      • Precej soli je v tem, kar ste zapisali. Upajmo vseeno, da Sveti Duh ne bo dopustil, da bi se to zgodilo.

        Je pa žalostno, ker se zaradi pomanjkanja jasnosti, brez da bi se pokvaril formalni nauk, lahko pogubijo številne duše.

  5. Dejstvo je, da papež Frančišek z odobravanjem sprejema homoseksualne pare. Poglejte samo posnetke, kako prisrčno se je pred kamerami recimo objemal s svojim starim prijateljem (ime mu je Yayo Grassi) in njegovim precej mlajšim homoseksualnim partnerjem. Objektivno je tu seveda ogromna sprememba, saj nihče od prejšnjih papežev niti v sanjah ni počel česa takega. Morda bi lahko rekli podobno kot Biden: osebno papež homoseksualne pare iz vsega srca blagoslavlja ali odobrava, razne kongregacije pa pusti, naj meljejo po starem naprej.

    Podobno velja za podporo civilnim zvezam med homoseksualnimi pari. Objektivno je glede tega sprememba ogromna. Ampak Gabriel Kavčič bo seveda še naprej trdil, da je vse “objektivno” po starem. Kaj drugega gospodu Kavčiču objektivno očitno ne preostane, čeprav je dovolj bister, da vse to subjektivno odlično razume.

    • Mislim, da ne razumete dejanja Cerkve. Gabriel kavčič malo bolje pozna delovanje Cerkve tako da mu težko očitate problem razumevanja. Je pa dejstvo, da nihče ne osporava istospolnih zvez. Vsak človek lahko prijateljuje s komer želi. Seveda pa ne more vsak pričakovati, da bodo istospolni lahko deležni enakih pravic in dolžnosti kot heterospolni. Ker že v svoji naravi zveza ne nudi enake osnove kot tudi možnosti spočetja novega življenja.

      • Preberite še enkrat moj komentar. Jaz sploh ne dvomim o dejstvu, da Gabriel Kavčič vse to odlično razume. Ravno zato bi vas moralo skrbeti, da gospod Kavčič tako mimogrede odpravi še kako utemeljene očitke na račun papeža Frančiška.

        Za vašo informacijo: S podporo civilnim zvezam med homoseksualnimi pari se papež Frančišek dejansko zavzema za to, da naj bodo “istospolni deležni enakih pravic in dolžnosti kot heterospolni”, kar se vam očitno še vedno ne zdi primerno. Papež Frančišek se torej z vami ne bi strinjal.

  6. To izenačevanje pravnega položaja hetero in homoseksulcev prehaja že v absurdno fazo.

    Kake poroke homoseksualcev neki!

    Ljudje se sploh ne zavedajo, da je prišlo do posvetne in cerkvene uzakonitve zakonske zveze celo med heteroseksualci izključno zaradi otrok, ki se jim je s tem zagotavljalo pravno varovana družinska skupnost, v kateri naj bi odraščali in v kateri naj bi uživali socialno, ekonomsko ter pravno varstvo.

    Homoseksualci so suha veja na narodovem drevesu, zato naj ne bi imeli pravice do sklepanja zakonskih zvez, ker zanje ni nikakršne globlje družbene potrebe in je izenačevanje njihovega statusa s heterosehsualci absurdno, saj na njih ni naloga in odgovornost za nadaljevanje človeške vrste.

    • Ljudje se z deviacijami vred- ne rodijo, ampak zgolj okužijo s strani poprej okuženih svojcev..
      Božji Blagoslov vsem soljudem, da bi se lahko očistili in zaživeli v svoji notranji Božji Naravi. 🙏🏻💛

    • Ja, Igor, žal res.

      Nekateri duhovniki. Manjšina. Pa ne le duhovniki, tudi višje v hierarhiji. Žal.

      HvalaBogu, da jih ni veliko.

      A čeprav so duhovniki, zanje Bog pravi: GNUSOBA !

      • Pravega kristjana sicer tudi to ne bi smelo motiti. Ti veš zase. Oni pa pač zase.

        Bolj me moti pedofilija. In ja to so tista prava stran pota. Seveda vem, da ni le v cerkvi. Ampak kar je tukaj gnusnega, je da cerkev miži na obe očesi. To je veliiiiko bolj zaskrbljujoče od homoseksualnosti.

        Konsensualna homoseksualna dejanja, sama po sebi, ne nasprotujejo največji Kristusovi zapovedi: “Ljubi svojega bližnjega!”, pedofilija pač zelo močno!

  7. Glede uvajanja LGBT agende v šole in posiljevanja otrok z njo bi moral pa papež odločno nastopiti proti!
    Všeč mi je, da se papež osebno obrača na vsakega posameznika in mu prinaša Kristusovo ljubezen, v stvareh tega sveta pa bi moral ostati nemodernističen, ker modernost tega sveta kaže velik odklon od zdrave pameti!

      • S čem posiljujemo otroke?
        Trudimo se, da bi jim posredovali nam pomembne vrednote.
        Spoštljivost, pripadnost narodu, pozornost, delavnost, poštenje, vero…

        Ker nam je to pomembno.

        Kako pa ti doživljaš oblastno posiljevanje s cestnimi predpisi, semaforji, varnostnim pasom in alkotestom?

  8. Kar je pri vsem tem meni spornega, je da cerkev toliko govori o homoseksualnosti, manj pa o pedofiliji, ki jo s svojo pasivnostjo tolerira v svojih vrstah. Noben ne reče, da je to samo v cerkvi, povsod drugod je žal tudi, še največ pa tam kjer bi najmanj pričakoval, v družinah.

    Ampakkar je pa ogabno, je pa cerkveni odnos do tega, ko jih tolerira v svojih vrstah. To, da toliko govori o homoseksualnosti in drugih ‘perverznostih’, ki se tičejo le tistih, ki jih počnejo (in pač Boga, ki to dopušča ali pa ne) in nobenega drugega pa je enostavno samo dimna zavesa, za hujše stvari, ki se dogajajo v njej. Ni samo pedofilija.

    • Simon, zakaj lažeš. Cerkev je naredila daleč največ od vseh za ustavljanje in sankcioniranje pedofilije.

      Pedofilija je danes bolj običajna mantra proti Cerkvi, ko zmanjka vsebinskih argumentov. Tako, kot je bil včasih srednji vek pa inkvizicija in čarovnice.

      • Kaj je naredila? Vse drugo kot ovaditi storilca civilnim pravosodnim organom, je sprenevedanje, toleriranje in v bistvu odobravanje. Neka premeščanja storicev pa neka cerkvena sodišča pa komisije pa blebetanja kako je to največji greh, …
        Kdaj je cerkev koga ovadila pristojnim civilnim organom? Morda kdaj. Enega na tisoč. Še več, komisije, ki so proučevale primere so maltretirale in ustrahovale žrtve, da jih bo Bog kaznoval, če bodo kaj prijavile. Na sv. pismu so morale prisegati, da ne bodo nikomur nič črhnile, … (vir: izpovedi žrtev inicijativi dovolj.je)

        In upam, da ne mešaš te inicijative s cerkvijo. To je laična iniciativa. Cerkev nima z njo nič.

  9. Simon – glede tvojega komentarja o homoseksualnosti in pedofiliji bi rad nekaj dodal. Izbruhom vseh afer z zlorabami v Cerkvi je skupno nekaj, kar so vsi mainstream mediji zamolčali. Namreč: več kot 95% žrtev je bilo dečkov. Torej, duhovniki, ki so zlorabljali se niso spravljali na deklice/punčke. Spravljali so se na mladoletne dečke. VZROK zlorab je torej HOMOSEKSUALNOST.
    Iz tega vidika smo glede tega v čudni situaciji: Zahod odobrava istospolnost ter istospolne odnose, istočasno pa Cerkvi očitajo zlorabe, ki jih je sprožila ta ista istospolna usmerjenost. In kot je razvidno, se vzorec iz zlorab v Cerkvi, ki so homoseksualno-pedofilske narave, ponavlja tudi v sekularni javnosti na Zahodu, kjer se kot naslednja stopnja po legalizaciji istospolnih ravnanj, omenja legalizacija pedofilije.
    Vse skupaj je torej ena velikanska hinavščina sekularnega sveta, ki v času velike globalne zmage homoseksualnosti, Cerkev obtožuje zlorab, ki so jih zagrešili homoseksualno usmerjeni duhovniki.

    • No, mislim, da je vsakemu jasno, da je razlika med konsensualnim spolnim dejanjem dveh odraslih oseb na eni strani in na drugi strani zlorabo otroka. To velja tako za hetero- kot homoseksualno spolnost.

      Hinavsko, je seveda npr. to, da se cerkvi očita konsensualna homoseksualna spolna dejanja njihovih dostojanstvenikov. Sam sem tudi zgoraj omenil, da s tem nimam problemov, oni sami zase vedo in Bog bo presodil ali je to greh ali ne.

      Drugo pa so seveda nekonsensualna dejanja, kar je tudi pedofilija, četudi otrok privoli, ker po definiciji ni sposoben dati veljavnega konsenza. Od tod izraz Age of Consent (AOC) – starost od katere naprej je otrok sposoben (zakonsko gledano) dati konsenz torej spolnost znjim ni več kazniva. Pri nas je to 15 let. Spolni odnosi z otroci pod to starostjo so obsojanja vredni pa če so hetero ali homo oz. v cerkvi ali izven.

      Ne vem pa od kod informacija, da naj bi se omenjala legalizacija pedofilije. Za to se resda zavzemajo nekateri redki posamezniki in organizacije (recimo ameriška pedofilska zveza NAMBLA) pa noben drug pri zdravi pameti.

      Še več, danes je odnos do pedofilije veliko bolj oster kot včasih, bolj smo osveščeni, več se je preganja. To da se pa zdi, da je danes več pedofilov pa je ravno posledica osveščenosti, razkrivanja, pregona … Če navedem le skrajen primer: Prešeren je kot študent imel spolne odnose z Ano Jelovškovo (13 let) pa nikome ništa, še več, ona je morala takrat zapustiti kmetijo na kateri je služila (in kjer je prebival Prešeren), češ, da ga je zapeljala. Ravnanje nezamisljivo za današnji čas.

      Še pred 30, 40 leti, je redko kateri pedofil prišel pred sodišče, ne ker tega ni bilo toliko ampak ker je bilo vse skupaj zavito v tančico skrivnosti, sramu, … se ni razkrivalo in preganjalo. Celo nemalokrat se je zasmehovalo in poniževalo žrtve! Velikokrat se je celo pomilovalo storilce, češ si je pač privoščil in grdo gledalo žrtve, češ izdala ga je!

      Vedno več držav tudi zaostruje zakonodajo na tem področju: ravno pred nekaj dnevi je Francija povišala kazen za pedofilijo (AOC je 15 let kot pri nas) na do 20 let, ko je bila prej smešno nizka, če je bilo ravnanje žrtve konsenzualno. Nizozemska je še do pred 10 – 15 leti imela AOC 12 let, potem pa so jo povišali na16, kar je nekje standard v mnogih zahodnih državah.

      Res pa je, daje prišlo v nekaterih državah (Avstrija, Velika Britanija), do izenačitve višje AOC za homoseksualne spolne odnose z nižjo AOC za heteroseksualne, s tem da se je prva znižala na starost druge, saj je npr. v primeru Avstrije, ustavno sodišče odločilo, da sta različni starosti diskriminatorni.

  10. Z deviacijami je otrok okužen znotraj svoje družine. Takšen npr.hodi k verouku, v šole, klube.. Okužbo na njem prepozna, vsakdo, z isto vrsto deviacije okuženi duhovnik ali sovrstnik, ipd. Skupaj jih potegne istovrstna domačnost, pridobljena iz zgodnjega otroštva posameznika- seksualna magija povzročena s strani okuženih članov družine. Kdor pa le tega nima predelanega, mentalno in čustveno- se upreti moči privlaka žal ne more. Pa naj je mlad ali star. Žal.

    • Res je, da se istomisleči privlačijo in ja, je neka magija, ki jih privlači. Ampak tako ni le pri t.i. ‘deviacijah’ ampak tudi na drugih področjih: ista miselnost isti pogledi na določene stvari, probleme, ista čustva, problemi, cilji, prepričanja,… Gotovo je posredi nekaj takega, saj tudi pravimo, da npr. par zaljubljencev privčlači neka ‘kemija’ ali pa da se nekdo v npr. družbi ali kolektivu z nekom razume z drugim pa ne. Da nekdo izžareva pozitivno ali pa negativno energijo.

      Ampak malo heavy je pa reči, da to kar pridobi iz družine. Gotovo vzorce mišljenja, čustvovanja, … ne pa direktno kar deviacije. Lahko sta starša oba hetero pa bo otrok homo. Je pa npr. teorija (ne čisto potrjena) da je otrok lahko homoseksualec zaradi izkušenj oz otroštvaoz. družinskih razmerm, tipično pri fantu npr. oblastna mati, ampak starša sta pa lahko oba ‘normalna’.

  11. Simon, otroka okuži svojec..oziroma nekdo, ali več njih, ki ga poljubljajo in ga rokujejo- z erotizirano energijo. Nekateri oboleli potisnejo otroke še v večje grešnosti.. Žal, in velika škoda. Nekateri- nezavedujoče se, drugi še kako. Vse deviacije so perverzija,..in žal prisotnost v vsaki družini. Žal.
    Božji Blagoslov vsem soljudem. 💛🙏🏻

    • Zdaj, ali homoseksualnost ni perverzija ali pa ima vsak homoseksualec vsaj enega homoseksualnega starša? Pa še to je biseksualen, če je že njega zaplodil. Malo nesmiselno…
      Vzroki so veliko globlji in ne tako enostavni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime