V DZ vloženih več kot 44 tisoč podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

Pobudniki referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi so v Državni zbor vložili 44.619 overjenih podpisov volivcev, s čimer so presegli zakonsko določen prag 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Po njihovem mnenju novela odpravlja pomemben zaščitni mehanizem pred političnimi zlorabami parlamentarnih preiskav, zato želijo odločitev o njej prepustiti volivcem.

Opozorila pred večjimi pooblastili politike

Podpise so zbirali pod geslom 'Proti uvedbi politične policije', saj menijo, da bi spremembe zakona politiki omogočile bistveno večja pooblastila pri ustanavljanju preiskovalnih komisij. Novela namreč ukinja možnost, da bi posamezniki, zoper katere je odrejena parlamentarna preiskava, sklep o njeni uvedbi izpodbijali pred Ustavnim sodiščem.

Novela ukinja možnost, da bi posamezniki, zoper katere je odrejena parlamentarna preiskava, sklep o njeni uvedbi izpodbijali pred Ustavnim sodiščem.

Pobudniki opozarjajo, da bi lahko parlamentarne preiskovalne komisije brez učinkovitega sodnega nadzora posegale tudi v zasebnost ljudi, ki niso osumljeni kaznivih dejanj. Po njihovih navedbah bi bilo mogoče pridobivati podatke o komunikacijah, telefonskih stikih ali bančnih računih posameznikov ter njihovih družinskih članov in drugih oseb iz njihovega zasebnega okolja. Predlagatelji novele temu ostro nasprotujejo.

Pobudniki: Na referendumu bo šlo za vprašanje demokratičnih varovalk

Prvopodpisani pod pobudo, Franco Juri, je ob vložitvi podpisov dejal, da gre za pobudo proti politični samovolji. Ob tem je opozoril na napovedi predstavnikov vladajoče koalicije o preiskovanju civilne družbe in nevladnih organizacij ter izrazil prepričanje, da novela odpira prostor za politične zlorabe. Izpostavil je tudi, da vlada hkrati skuša preprečiti ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem delovanju izraelskega podjetja Black Cube v Sloveniji. Ob tem je bil oster tudi v oceni posledic sprejete novele in dejal, da je »ta zakon uvod v fašizem«.

Med pobudniki je tudi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki je dejal, da bo referendum odločal o tem, ali bo Slovenija ohranila demokratične standarde in varovalke pred pretiranim poseganjem oblasti v pravice posameznikov. Po njegovih besedah pričakujejo, da bo glasovanje izvedeno konec septembra oziroma v začetku oktobra.

Referendum predvidoma jeseni

Zakonodajni referendum mora Državni zbor razpisati v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem bo predlog odloka obravnavalo pristojno delovno telo parlamenta.

Novela zakona, ki jo je sprejela koalicija, je že med zakonodajnim postopkom sprožila precej polemik. Zagovorniki sprememb poudarjajo, da bo postopek parlamentarnih preiskav učinkovitejši, nasprotniki pa svarijo pred zmanjšanjem ustavnopravnih varovalk in možnostjo politično motiviranih preiskav.