Nemčija po volitvah: Kako je s sestavo koalicije in kakšne lekcije so volivci dali strankam

Vir foto: aerbus.ru
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Nemci so največ, 25,7 odstotka glasov, na včerajšnjih parlamentarnih volitvah namenili socialdemokratom (SPD), ki so tako prvič od leta 2005, ko je mandat prevzela Angela Merkel, izrinili doslej dolgo vodilno krščansko-demokratsko Unijo CDU/CSU, ki je osvojila 24,1 odstotka glasov volivcev in zabeležila zgodovinsko najslabši rezultat.

Sledili so Zeleni s 14,8 odstotki glasov volivcev, liberalci (FDP) z 11,5 odstotki podpore, skrajno desna AfD z 10,3 % in skrajno leva Levica s 4,9 odstotki glasov. Kako so glasovali nemški volivci, katera koalicija je najbolj verjetna in kakšne so lekcije nemških volitev?

Pomembna vloga Zelenih in FDP: Najverjetnejši semaforna in jamajška koalicija


»Velika koalicija« obeh najmočnejših strank SPD in Unije je po ocenah analitikov manj verjetna, zaradi česar imajo tako Zeleni kot FDP precej močnejšo pogajalsko prednost, kot bi jo imeli sicer.

https://twitter.com/MaxCRoser/status/1442402424312971266

Glede na zmago SPD – pa čeprav minimalno – je najverjetnejša koalicija semaforja (glede na barve strank), torej rdeče SPD, Zelenih in rumene FDP. A dejstvo je, da liberalna FDP ne odstopa pri povečevanju dolga in dvigu davkov, kar odločno zagovarjata obe drugi potencialni partnerici. Pa tudi sicer je vprašanje, koliko liberalnosti bi dovolilo najbolj levo krilo SPD.

Vodja FDP Christian Linder je sicer danes izrazil dvom glede oblikovanja semaforizirane koalicije, kar je voda na mlin CDU. Slednja kljub močnemu padcu podpore (od zadnjih volitev je izgubila približno 9 odstotkov glasov volivcev) upe polaga v oblikovanje t.i. jamajške koalicije skupaj s FDP in Zelenimi. A nazadnje je pred štirimi leti FDP izstopila iz pogajanj.

Prvi korak iskanja koalicije bodo tako pogovori med Zelenimi in FDP, ki bodo kljub močnim razhajanjem poskušali najti skupne točke. Strankama je skupno predvsem nasprotovanje »statusu quo« velike koalicije. Sledijo pogovori obeh strank s SPD in nato z Unijo. A Angela Merkel zaenkrat ostaja na položaju. Leta 2017 so pogajanja trajala pol leta, tokrat želi SPD koalicijo sestaviti do božiča.

Scholz prepričljivejši kot Laschet, a ima CDU močnejšo strankarsko bazo


Medtem ko je Olafa Scholza (SPD) velik del podpornikov volilo zaradi njega samega (36 %), je bil pri Arminu Laschetu (CDU) ta delež precej nižji (18 %), volivci pa so stranko v večji meri (30 %) kot pri SPD (25 %) podprli zaradi dolgoročne zvestobe. SPD je prevladovala na severu Nemčije, medtem ko je CDU ostala močna na jugu. Parlament je na listi Zelenih dobil tudi dve transseksualni poslanki.

SPD z bolj prepričljivim kandidatom, razkol v stranki ostaja


Pri zmagovalki SPD bi lahko dejali, da je iz slabega obeta na začetku kampanje naredila največ, kar je lahko. Predvsem s kandidatom za kanclerja. Olaf Scholz je kampanjo gradil na sredinskosti in se poskušal nekako distancirati od skrajnega dela stranke. A ta razkol med sredinskostjo in radikalnostjo v stranki ostaja, nenazadnje je na volitvah prejela tudi več kot pol milijona (600.000) glasov Levice.

CDU v krizi identitete


Unija, ki je med volilno kampanjo, predvsem pa na njenem koncu svarila pred zdrsom Nemčije v levo, je z rezultatom znova dokazala, da je volivce potrebno mobilizirati »za«, ne proti. A sicer je njen rezultat – prvič je prejela pod 10 milijonov glasov volivcev – predvsem pokazatelj potrebe po razpravi in opredelitvi programa.

Stranka se mora nehati obračati predvsem po vetru. Kaj sploh je sodobni konservativizem in kdo v sodobni družbi krščanski demokrati, se bo ob tem nujno vprašati. Stranka trenutno vse stavi na sestavo jamajške koalicije, ki Arminu Laschetu še pušča nekaj možnosti v boju za nasledstvo Merklove. A če mu ta boj ne uspe, se bo stranki v opoziciji ob glasovanju skupaj z AfD verjetno pisalo slabo. Bo pa lahko premislila svojo identiteto in izbiro vodilnih kandidatov.

Zeleni niso (v prvi vrsti) glas mladih


S kandidatko za kanclerko, odločno kampanjo, ki jim jo je s protesti Petkov za prihodnost na petek pred volitvami delala tudi Greta Thunberg, pa so kljub močni podpori medijev (brez nje bi bil rezultat gotovo še slabši) pogoreli Zeleni. Glede na visoko lastno kotiranje je bil njihov rezultat slab, a vseeno najboljši doslej. Kakršnakoli že bo nova nemška vlada, bo imela tudi nekaj zelenih odtenkov. Je pa včeraj postalo jasno, da Zeleni ne morejo govoriti v imenu generacije mladih. Volilni rezultat je pokazal, da mladi, ki ob petkih v boju za ohranitev planeta špricajo šolo, v generaciji prihodnosti niso večina. Tisti, ki so na volitvah glasovali prvič, so najpogosteje volili liberalno FDP, šele nato Zelene.

FDP so v petini volili mladi do 24. leta, kar je dobra popotnica za to klasično liberalno stranko, ki jo sicer podpirajo predvsem podjetniki in izobraženci. A glede na njen program je dejstvo, da bo stranka, ki zagovarja gospodarski liberalizem, lažje prosperirala v koaliciji z Unijo kot z SPD.

Nemci zavrnili skrajnosti, Levica pod parlamentarnim pragom, a vseeno v parlamentu


Kljub krizi so Nemci zavrnili skrajnosti. Levica je tokrat ostala pod parlamentarnim pragom petih odstotkov, a se je v parlament vseeno uvrstila zaradi treh neposrednih glasov. A v primerjavi z volitvami pred štirimi leti je izgubila skoraj polovico oz. 4,2 odstotne točke glasov. Njeni volivci so se preselili k skoraj vsem drugim strankam; v SPD (590.000), k Zelenim (470.000), AfD, FDP in CDU.

Iz skrajno leve pa se je 100.000 glasov preselilo k skrajno desni AfD – ta je od zadnjih volitev izgubila 2,3 odstotne točke glasov volivcev. A je postala najmočnejša stranka v dveh zveznih državah – Turingiji in na Saškem, kjer je prej vodila CDU.



https://twitter.com/MHacek/status/1442225325216124932
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
20
6. festival langaša
12:00 - 23:59
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00