Razplet nemških volitev podrl načrte Socialdemokratom, čeprav so zmagali. Zaton skrajnežev

35

Včeraj je končno napočil dolgo pričakovani volilni dan v Nemčiji. Po dolgih mesecih volilne kampanje so se včeraj Nemci končno odpravili na volišča, prvi rezultati pa kažejo, da je izid volitev neodločen.

Do sedaj prešteti rezultati kažejo, da je Olaf Scholz uspel prepričati največ volivcev, s čimer  je prvič po letu 2002 pripeljal nemške socialdemokrate do zmage. Sedanji rezultati kažejo, da bo Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) dobila okoli 26% glasov, njej pa presenetljivo tesno sledi Krščanskodemokratska zveza (CDU) s 24 % volilno podporo. Vodilnemu paru SPD in CDU-CSU sledijo Zeleni s 15 %, ki so skočili s petega mesta, ki so ga  dosegli na zadnjih volitvah, na tretje mesto, medtem ko Svobodna demokratska stranka (FDP) ostaja na četrtem mestu z  11 % volivcev. Vodilni trojici Sledijo še Alternativa za Nemčijo (AfD) s 10 % in Levica (Linke) s 5 % prejetih glasov. V primerjavi s prejšnjimi volitvami so glasove pridobile SPD, Zeleni, in FDP, medtem ko so ostale stranke izgubile volivce.

Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.

Pri rezultatih so mogoče še posamezne spremembe (če Levica dobi manj ko 5 % podpore in ne zmaga v vsaj 3 volilnih okrajih, bo stranka izgubila skoraj vse svoje sedeže v Bundestagu), kar bomo po potrebi v članku nadgradili čez dan.

Težka pot naprej za SPD in CDU

Kljub zmagi SPD je pred Scholzem še dolga pot do kanclerskega sedeža, saj je skrajno leva Levica (Die Linke) doživela velik poraz in skoraj izpadla iz nemškega federalnega parlamenta Bundestaga. To pomeni, da rdeče-rdeča-zelena (RRZ) koalicija tudi teoretično ni več mogoča. S tem je Scholz izgubil svoj največji argument, s katerim je želel prepričati voditelja svobodnih demokratov iz liberalne FDP, da bi se pridružil koaliciji semaforja, sestavljeno iz SPD, Zelenih in FDP.

V tem kaosu je sovoditelj Zelenih Robert Habeck v včerajšnjem povolilnem soočenju voditeljev strank napovedal, da je njegova stranka pripravljena sodelovati tako s socialdemokrati kakor tudi s krščanskimi demokrati. Slednji so doživeli najhujši poraz v zgodovini sodobne Nemčije, vendar imajo kljub temu možnost ostati v naslednji zvezni vladi. Če bo Arminu Laschetu, aktualnemu voditelju CDU, uspelo ohraniti svojo stranko na čelu naslednje vlade, si bo lahko oddahnil in okrepil svoj šibek položaj v stranki. A če mu vlade ne bo uspelo sestaviti, bo skoraj zanesljivo zamenjan, saj mnogi člani vidijo njega kot največji razlog za katastrofalen poraz CDU.

Če bo Arminu Laschetu, aktualnemu voditelju CDU, uspelo ohraniti svojo stranko na čelu naslednje vlade, si bo lahko oddahnil in okrepil svoj šibek položaj v stranki. A če ne, bo skoraj zanesljivo zamenjan

Poraz skrajnežev

Eden glavnih sklepov, ki jih lahko potegnemo iz teh volitev, je nepriljubljenost političnih skrajnežev. Tako skrajno desna AfD kot skrajna leva Linke sta doživeli poraz. Slednja je doživela ogromen upad podpore na svojem domačem terenu v Vzhodni Nemčiji, medtem ko je AfD izgubila veliko podpore v mestih in Zahodni Nemčiji. Berlinske deželne volitve, ki so potekale istočasno, so dober primer tega političnega premika, saj je AfD izgubila 8 % in Levica 2 %. Podobno se je zgodilo na včerajšnjih deželnih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjansko, kjer sta obe stranki občutile tri odstotni padec. V Vzhodni Nemčiji, ki je znana kot trdnjava Levice, je stranka doživela padec volilne podpore za 7 %.

Tudi na zvezni obema strankama kaže slabo. AfD je zdrsnil na 10 %, medtem ko je Levica komaj obstala na parlamentarnem pragu. A rezultati niso edini poraz za skrajneže. Obe stranki nimata več dovolj sedežev v Bundestagu, da bi igrale kakšno pomembno vlogo. Sicer je bilo sodelovanje z AfD že izključeno pred temi volitvami, a sedaj stranka postaja le manjša parlamentarna skupina, ki bo imela pomembno manj vpliva kot doslej. Podobno se bo zgodilo z Levico, ki je še pred kratkim po tihem upala na odločilno vlogo pri sestavljanju rdeče-rdeče zelene koalicije in s tem na pomemben vpliv v novem mandatu.

Zanimiv je tudi podatek, ki ga je objavil nemški inštitut Infratest dimap, ki razkriva, da so volilci  AfD odšli k skoraj vsem ostalim strankam, razen k Levici, kjer se je zgodilo obratno, saj je 100 tisoč njenih nekdanjih volivcev glasovalo za AfD.

Bi lahko Nemčija še enkrat dobila veliko koalicijo, a tokrat s socialdemokrati na čelu? Zelo verjetno ne.

Še enkrat velika koalicija?

Kot je že bilo omenjeno, je možnost koalicije rdeče-rdeče-zelene (R2G) odpadla, zaradi česar so “na mizi” ostale le še tri možne koalicije: semafor koalicija (SPD-FDP-Zeleni), Jamajka (CDU/CSU-Zeleni-FDP) in velika koalicija (SPD-CDU/CSU). Semafor koalicija je sedaj v rokah liberalcev, saj Scholz nima več skritih asov, ki bi mu pomagali v pogovorih.

Jamajka koalicija se tudi zdi manj verjetna, saj imajo zeleni velike dvome o tovrstni koaliciji. Torej bi Nemčija lahko še enkrat dobila veliko koalicijo, a tokrat s socialdemokrati na čelu? Zelo verjetno ne. Med številnimi razlogi, zakaj je ta scenarij manj verjeten, je glavni ta, da imata oba voditelja strank, tako Scholz, kakor tudi Laschet, precej visok ego. Hkrati pa oba dobro vesta, da bi ponovitev take koalicije oslabila obe stranki in bi dala krila zelenim in liberalcem. Prav ti stranki imata visoko podporo pri mladih, kar bi lahko sčasoma za obe tradicionalni stranki postala prava časovna bomba.

Odgovor na problematiko koalicij se najbrž skriva v predlogu vodje liberalcev Christiana Lindnerja. V povolilni razpravi včeraj zvečer je Lindner predlagal, da bi se liberalci in zeleni najprej dogovorili med seboj in skupaj odločili, s katero od dveh glavnih strank bodo vstopili v koalicijo. V to smer je v isti oddaji namignil sovoditelj Zelenih Habeck. Na takšen način bi obe stranki izrabili svoji ključni vlogi. Kljub temu še vedno ostaja vse odprto in koalicijski pogovori bodo brezdvomno dolgi.

Če bodo nemške politične stranke ostale zveste tradiciji, potem nova nemška vlada skoraj zagotovo ne bo sestavljena do božiča, lahko pa se zgodi, da se bodo pogajanja zavlekla v pomlad. Od takšne situacije bi ironično imela največ koristi Angela Merkel, ki bi po tem scenariju imela možnost globoko zakorakati v 17. leto vodenja vlade, s čemer bi, kot je prejšnji teden pisal nemški think tank Eurointeligence, še najmanj težav imela prav nemška javnost, ki odhajajoči kanclerki še vedno zaupa.

 

35 KOMENTARJI

    • Dokler ne bo propadla sedanja svetovna “politično korektna”, s Soroševim denarjem očividno obilno podprta levičarska politika, za Evropo ni rešitve, razdeljena se mora razsuti.

      Prav lahko se zgodi, da v Evropi spet, kot pred drugo svetovno vojno, pride do zaostrovanj, spopadov ter revolucij in tudi vojna ni izključena, vse zaradi levičarskih skrajnežev in njihove antidemokratične drže. Kakor vidimo ob nenehnih protestih, je “teren” že dodobra pripravljen. V zelo podobnem, idejno razsutem položaju, je tudi Amerika.

      Skratka, nič dobrega se nam ne piše, le upamo lahko, da jim, svetovni levici, z donedavna utopičnimi, danes že globalnimi načrti ne bo šlo tako gladko, kot do zdaj…

  1. Utrinek s Twitterja:
    ·
    “Po čem se bom spominjal Angele Merkel?

    Po islamizaciji Evrope in slaboumni energetski politiki.

    Zaradi obojega bo še naše otroke bolela glava.”

      • Trenutno hodi v Nemcijo. Imigranti so ravnokar izumili anticovid cepivo.
        Nemcija izvaza hightech produkte in uvaza pamet. Tega se je naucila od Amerike in Svice.

    • MEFISTO, lahko bi bilo tako, če Angelca ne bi držala fige v žepu in pripeljala v Nemčijo plina iz Rusije. “Južni” pa so ubogali globalni kapital in podprli blokade Rusije, da je ta ukinila “Južni tok”! Kritike Zahoda proti Rusiji so le za njih volilce, južna Evropa pa je to vzela za zlato in izgubila možnost poceni oskrbe s plinom. Kdo je bil takrat na vladi v teh državah?!

  2. V razmerju: levo-desno je v Nemčiji zmagala desnica.To daje Lashetu upanje, da sestavi vlado. Stvar pogajanj bo, ali bo Lashet postal kancler. Ima zalo malo možnosti. Eormalni zmagovalec je vseeno Olaf Sholz. Takšna vlada bo nestabilna, saj bo žrtvev manjših strank, pred vsem Zelenih, ki so v bistvi ultralevi, tako kot je v Slovenija Levica.
    Nemško gospodarstvo je motore Nemčije. Če pride na oblast levo krilo, bo gospodarstvo najprej na udaru. Dvignili s ebodo davki, sindikati bodo postali oblastnejši. Dvignili se bodo davki in gospodarstvo bo izgubilo prednost.
    To napoveduje slabe čase Nemčiji v kolkor bo zavladalo levo krilo, ki glede na voolne rezultate nima večine.
    Tudi Slovenija bo to občutila in sicer dvakrat: oslablejna bo Nemčija, Nemčija bo podpirala slovensko levico,kar bo zavrlo reforme in Slovenija se bo pogreznila v ne prav slavno zgodovino.

    • Nemciji je SLO in kdo tam vlada prav malo mar. Dokler nemska industrija brez omejitev izvaza in kupuje polprodukte. Slovenska levica je zato neugodna za katerokoli nemsko vlado.

    • Nestabilna ne bo, se pa utegne Nemcija brez Angele Merkel manj ukvarjati s svetom in vec sama s seboj. Za SLO je to zelo slaba novica.
      Pricakovati je, da si bo krmilo Evrope prisvoiila Francija, kar je naslednja slaba novica za SLO.

      • Ne nujno. Gospodarstvo se lahko usmeri v vzhodni in osrednji del Evrope, ki je že zdaj gospodarsko zelo močan in tudi kulturno bistveno bolj samozavesten. Točno vedo, kaj hočejo.

  3. Komentar, ki AfD poimenuje skrajneže! Res bedno razumevanje politike. Predvsem pa nepoznavanje. S takšnimi mediji si res ne moremo pomagati. Kako moralno plehki so cerkveni krogi. Koliko hinavščine, sprevrženosti in oportunizma.

  4. Dlje ko bodo svojeglavi “zelenčki” in “liberalci” odlašali ter skušali izsiljevati na obe strani, bolj verjetno bo zmagal dobri stari politični pragmatizem velikih in “višji državni interesi”, po katerem bosta obe vodilni stranki ponovno sklenili že doslej uspešno “veliko koalicijo”. A do tedaj je še daleč in za Nemce prav nič tragično, saj jim bo še naprej uspešno vladala “mati Angela”.

  5. Na volitvah je zagotovo zmagala leva sredina. Edina desna stranka, ki je pridobila podporo je FDP, medtem ko so na levi sredini močno zrasli tako SPD kot Zeleni. Najboljša koalicija za Evropo in za Nemčijo bi bila vsekakor Kenija (SPD+CDU+Zeleni), Liberalci so namreč veliki pragmatiki, ki jih okolje ne zanima prav dosti. Kar je zanje važno so debele denarnice in orgije na jahtah. Več kot ⅔ njihovih članov je moških.

  6. Poraženka volitev ni AfD, ki je v danih razmerah permanentnega linča dosegla izjemen rezultat (stranko so poskušali z vsemi sredstvi preprosto izbrisati s prozorišča, vseeno ji je uspelo ostati dvomestna).
    Dejansko je popoln polom doživela CDU/CSU, ki se ni samo oportuno izneverila volilni bazi v korist protikrščanskega “progresivnega” globalističnega nabijanja, ampak je tudi storila prav vse, da bi uničila AfD, stranko, ki v Nemčiji še edina zagovarja konservativizem in zdravo pamet (njen volilni slogan: Deutchland. Aber normal.)

    • Ce bi AfD imela kaj za odlocit, bi vse satelite, vkljucno s SLO zmetali iz Eura, nihce iz nemske malhe ne bi dobil niti belica vec. Veljalo bi Deutschland first in eden prvih zunanje politicnih korakov bi bila razdelitev interesnih con z Rusi.
      Uganite usodo SLO!

  7. Za CDU je bil pričakovan še slabši rezultat. Definitivno se bo okrepila Söderjeva linija. Počakajmo še malo ampak Laschet mislim, da ne bo kancler. Če bi mu uspelo je to res misija nemogoče. Malce pavze za cdu7CSU tudi ne škodi, Merklova je komandirala zelooooo dolgo.
    V prihodnosti bo CDU morala bolj slediti liniji CSU, kar so pokazali tudi volivci, saj je CSU krepko prehitela CDU po doseženih odstotkih – s tem so Bavarski volivci poslali signal CDU-ju, da Lascheta nočejo.
    SPD je imela sredinsko linijo, ne vem pa če je Scholz novi Blair. Ali Schröder. Del trde levice je vseeno tu podprl SPD, ki ima tudi v sebi bolj trdo levičarsko linijo, tega ne pozabimo. Je pa bistveno šibkejša kot pri nas, kjer so sredinskega Pahorja trdi levičarji izsiljevali.
    Ne vem kako bo dolgoročno z Zelenimi. Če ga bodo preveč srali z bio-eko omejevanjem življenja ljudem potem pričakujem padec podpore in preusmeritev glasov nazaj k CDU ali pa tudi k FDP. Zaenkrat mi dvig podpore deluje bolj kot trendovska odločitev volivcev.

    FDP zaenkrat preboja ne more narediti, je pa 11,5% malce nad podprečjem FDPja ki sega načeloma le do 10%. Mogoče bodo pritiski po gpspodarskih spremembah dolgoročno FDP dvignili na 15-20%. Med mladimi so pole Zelenih priljubljeni tudi FDP.
    Polom die Linke veseli ampak izpadli na žalost niso (če bi izpadli bi bil to močan signal skrajni levici po vsej Evropi).
    IvanIvan – AfD bodo morali narediti rebranding in verjetno postati bolj sprejemljivi. Mogoče postati nekakšna DVP – Deutsche Volkspartei, nacionalno konservativna stranka, kot nekatere v času Weimarja. CDU je zelo podobna takratnemu Zentrumu denimo. Če se AfD profilira kot sprejemljiva konservativna stranka (nekaj takšnega kot Vox v Španiji), potem to doda možnosti pri sestavljanju prihodnjih koalicij CDU/CSU+FDP+prenovljena AfD oz. Volkspartei.

    • Silvester – hm kot kaže se bodo FDP NAJPREJ pogovarjali z Zelenimi 😉 Da vidijo kdo od njih bi popustil glede glavnega partnerja. FDP naj bi želeli CDU/CSU, Zeleni pa SPD. Čeprav sam imam občutek, da bodo FDP popustili in šli v koalicijo SPD-Zeleni-FDP, kar bi nato FDP izkoristili na dolgi rok za dvig stranke. S tem spravijo v težave CDU, ki bo v opoziciji skupaj z skrajno oz “skrajno” AfD.

  8. Zeh! Volitve v eni politično najbolj dolgočasnih in predvidljivih držav.

    Joooj, jaz se ne morem načuditi kako resno vsi jemljete te nemške volitve. Ja, saj so pomembne za EU ampak so pa tako predvidljivo dolgočasne. Ena od strank SDP ali CDU poiskuša sestaviti koalicijo, če nobeni ne bi moglo uspeti, gresta pa skupaj v njo. Zdrajsan film, ki ga gledamo že 76 let.

    Jaaaa, delajo pa pomp okoli vsega pa kako se dogovarjajo pa pogajajo o koaliciji pa mediji besno špekulirajo o njih, … To je vse samo pesek v oči oz. šov za plebejce. Vse se vedno zmenijo že vnaprej: SDP in CDU sta abonirani na oblast, zraven pa tu pa tam pridejo še zeleni ali pa FDP. Sta dve stranki stalno na oblasti bolje kot ena? Za spoznanje …

    Zato pa jim gredo v nos tako Linke kot AfD, kot še kaka druga stranka in zato taka neusmiljena borba, da jih oblatijo, uničijo, likvidirajo preko medijev, ki jih obvladujejo. Tako so izrinili recimo Pirate. Medijev? Se vam zdi znano? Jah, tam gori ni nič bolje, le da na morda malo bolj prefinjen način! Tam imata pač dve stranki (namesto ene partijske struje) v rokahz vse medije. Isti šmorn.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime