Razplet nemških volitev podrl načrte Socialdemokratom, čeprav so zmagali. Zaton skrajnežev

Peter Jerman
Včeraj je končno napočil dolgo pričakovani volilni dan v Nemčiji. Po dolgih mesecih volilne kampanje so se včeraj Nemci končno odpravili na volišča, prvi rezultati pa kažejo, da je izid volitev neodločen.

https://twitter.com/ElectsWorld/status/1442220391393542146

Do sedaj prešteti rezultati kažejo, da je Olaf Scholz uspel prepričati največ volivcev, s čimer  je prvič po letu 2002 pripeljal nemške socialdemokrate do zmage. Sedanji rezultati kažejo, da bo Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) dobila okoli 26% glasov, njej pa presenetljivo tesno sledi Krščanskodemokratska zveza (CDU) s 24 % volilno podporo. Vodilnemu paru SPD in CDU-CSU sledijo Zeleni s 15 %, ki so skočili s petega mesta, ki so ga  dosegli na zadnjih volitvah, na tretje mesto, medtem ko Svobodna demokratska stranka (FDP) ostaja na četrtem mestu z  11 % volivcev. Vodilni trojici Sledijo še Alternativa za Nemčijo (AfD) s 10 % in Levica (Linke) s 5 % prejetih glasov. V primerjavi s prejšnjimi volitvami so glasove pridobile SPD, Zeleni, in FDP, medtem ko so ostale stranke izgubile volivce.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Pri rezultatih so mogoče še posamezne spremembe (če Levica dobi manj ko 5 % podpore in ne zmaga v vsaj 3 volilnih okrajih, bo stranka izgubila skoraj vse svoje sedeže v Bundestagu), kar bomo po potrebi v članku nadgradili čez dan.



Težka pot naprej za SPD in CDU


Kljub zmagi SPD je pred Scholzem še dolga pot do kanclerskega sedeža, saj je skrajno leva Levica (Die Linke) doživela velik poraz in skoraj izpadla iz nemškega federalnega parlamenta Bundestaga. To pomeni, da rdeče-rdeča-zelena (RRZ) koalicija tudi teoretično ni več mogoča. S tem je Scholz izgubil svoj največji argument, s katerim je želel prepričati voditelja svobodnih demokratov iz liberalne FDP, da bi se pridružil koaliciji semaforja, sestavljeno iz SPD, Zelenih in FDP.

V tem kaosu je sovoditelj Zelenih Robert Habeck v včerajšnjem povolilnem soočenju voditeljev strank napovedal, da je njegova stranka pripravljena sodelovati tako s socialdemokrati kakor tudi s krščanskimi demokrati. Slednji so doživeli najhujši poraz v zgodovini sodobne Nemčije, vendar imajo kljub temu možnost ostati v naslednji zvezni vladi. Če bo Arminu Laschetu, aktualnemu voditelju CDU, uspelo ohraniti svojo stranko na čelu naslednje vlade, si bo lahko oddahnil in okrepil svoj šibek položaj v stranki. A če mu vlade ne bo uspelo sestaviti, bo skoraj zanesljivo zamenjan, saj mnogi člani vidijo njega kot največji razlog za katastrofalen poraz CDU.
Če bo Arminu Laschetu, aktualnemu voditelju CDU, uspelo ohraniti svojo stranko na čelu naslednje vlade, si bo lahko oddahnil in okrepil svoj šibek položaj v stranki. A če ne, bo skoraj zanesljivo zamenjan

Poraz skrajnežev


Eden glavnih sklepov, ki jih lahko potegnemo iz teh volitev, je nepriljubljenost političnih skrajnežev. Tako skrajno desna AfD kot skrajna leva Linke sta doživeli poraz. Slednja je doživela ogromen upad podpore na svojem domačem terenu v Vzhodni Nemčiji, medtem ko je AfD izgubila veliko podpore v mestih in Zahodni Nemčiji. Berlinske deželne volitve, ki so potekale istočasno, so dober primer tega političnega premika, saj je AfD izgubila 8 % in Levica 2 %. Podobno se je zgodilo na včerajšnjih deželnih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjansko, kjer sta obe stranki občutile tri odstotni padec. V Vzhodni Nemčiji, ki je znana kot trdnjava Levice, je stranka doživela padec volilne podpore za 7 %.

Tudi na zvezni obema strankama kaže slabo. AfD je zdrsnil na 10 %, medtem ko je Levica komaj obstala na parlamentarnem pragu. A rezultati niso edini poraz za skrajneže. Obe stranki nimata več dovolj sedežev v Bundestagu, da bi igrale kakšno pomembno vlogo. Sicer je bilo sodelovanje z AfD že izključeno pred temi volitvami, a sedaj stranka postaja le manjša parlamentarna skupina, ki bo imela pomembno manj vpliva kot doslej. Podobno se bo zgodilo z Levico, ki je še pred kratkim po tihem upala na odločilno vlogo pri sestavljanju rdeče-rdeče zelene koalicije in s tem na pomemben vpliv v novem mandatu.

Zanimiv je tudi podatek, ki ga je objavil nemški inštitut Infratest dimap, ki razkriva, da so volilci  AfD odšli k skoraj vsem ostalim strankam, razen k Levici, kjer se je zgodilo obratno, saj je 100 tisoč njenih nekdanjih volivcev glasovalo za AfD.
Bi lahko Nemčija še enkrat dobila veliko koalicijo, a tokrat s socialdemokrati na čelu? Zelo verjetno ne.

Še enkrat velika koalicija?


Kot je že bilo omenjeno, je možnost koalicije rdeče-rdeče-zelene (R2G) odpadla, zaradi česar so "na mizi" ostale le še tri možne koalicije: semafor koalicija (SPD-FDP-Zeleni), Jamajka (CDU/CSU-Zeleni-FDP) in velika koalicija (SPD-CDU/CSU). Semafor koalicija je sedaj v rokah liberalcev, saj Scholz nima več skritih asov, ki bi mu pomagali v pogovorih.

Jamajka koalicija se tudi zdi manj verjetna, saj imajo zeleni velike dvome o tovrstni koaliciji. Torej bi Nemčija lahko še enkrat dobila veliko koalicijo, a tokrat s socialdemokrati na čelu? Zelo verjetno ne. Med številnimi razlogi, zakaj je ta scenarij manj verjeten, je glavni ta, da imata oba voditelja strank, tako Scholz, kakor tudi Laschet, precej visok ego. Hkrati pa oba dobro vesta, da bi ponovitev take koalicije oslabila obe stranki in bi dala krila zelenim in liberalcem. Prav ti stranki imata visoko podporo pri mladih, kar bi lahko sčasoma za obe tradicionalni stranki postala prava časovna bomba.

Odgovor na problematiko koalicij se najbrž skriva v predlogu vodje liberalcev Christiana Lindnerja. V povolilni razpravi včeraj zvečer je Lindner predlagal, da bi se liberalci in zeleni najprej dogovorili med seboj in skupaj odločili, s katero od dveh glavnih strank bodo vstopili v koalicijo. V to smer je v isti oddaji namignil sovoditelj Zelenih Habeck. Na takšen način bi obe stranki izrabili svoji ključni vlogi. Kljub temu še vedno ostaja vse odprto in koalicijski pogovori bodo brezdvomno dolgi.

Če bodo nemške politične stranke ostale zveste tradiciji, potem nova nemška vlada skoraj zagotovo ne bo sestavljena do božiča, lahko pa se zgodi, da se bodo pogajanja zavlekla v pomlad. Od takšne situacije bi ironično imela največ koristi Angela Merkel, ki bi po tem scenariju imela možnost globoko zakorakati v 17. leto vodenja vlade, s čemer bi, kot je prejšnji teden pisal nemški think tank Eurointeligence, še najmanj težav imela prav nemška javnost, ki odhajajoči kanclerki še vedno zaupa.



https://twitter.com/JJansaSDS/status/1442379166041575426

 



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Nemčiji sprejeli dva na videz povsem različna zakona glede priseljevanja. Kaj prinašata?
  • 03. 02. 2024
Leva vlada v Nemčiji zaostruje migracijsko zakonodajo, da bi odvrnili migrante, Italija jih preusmerja na Balkan
  • 09. 11. 2023
Izstopila iz nemške Levice in obljublja stranko konservativnih družbenih vrednot v povezavi s socialističnimi ekonomskimi vrednotami
  • 25. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja