Preiskava v Nemčiji odkrila »cenzorsko omrežje«. Kako je v Sloveniji?

Privzeta profilna slika
Pia Kos
POSLUŠAJ ČLANEK

»Omejevanje svobode izražanja je pojav, ki se nevarno širi v zahodnem svetu. To, kar smo nekoč povezovali s avtoritarnimi režimi, se danes dogaja v demokratičnih državah, običajno v imenu boju zoper 'lažne novice' in 'sovražni govor',« opozarja sociolog in politični analitik dr. Matevž Tomšič.

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je na delovni seji odbora v Evropskem parlamentu, kjer so potekale razprave o delovanju in financiranju nevladnih organizacij (NVO), opozorila na domnevni »dodelan scenarij zaščite nepreglednega financiranja, po katerem igrajo tudi številne slovenske politične organizacije, ki se imajo za nevladne.« Pozvala je tudi k popolni preglednosti delovanja nevladnikov.

Medtem pa Libernet, organizacija za digitalno svobodo, v preiskavi nadzora digitalnih vsebin v Nemčiji ugotavlja, da igrajo nevladne organizacije pomembno vlogo v t. i. »cenzorskem omrežju«, ki so ga odkrili v Nemčiji.

Libernet je skupaj z nemškimi strokovnjaki in svetovalci dokumentiral sistem cenzure, ki je nadvse presegel njihova pričakovanja. V omrežje cenzure naj bi bilo vključenih več kot 330 vladnih agencij, nevladnih organizacij, mislišč, fundacij, in mrež.

Vir: Libernet

V obdobju med letoma 2020 in 2023 naj bi Nemčija za nadzor vsebin namenila okoli 60 milijonov evrov. Ti finančni viri pa naj bi odprli vrata velikemu številu nevladnih organizacij, da širijo svoj vpliv. 

Digitalna cenzura je kompleksen pojav

»Mnogi ljudje mislijo le na uradne prepovedi, ko mislijo na cenzuro, toda resničnost je veliko bolj zapletena,« je razložil direktor Liberneta Andrew Lowenthal za Berliner Zeitung. Bistvenega pomena je namreč, katere informacije se spodbuja in katere se šteje za resnične ali lažne.  

Po Libernetu tako vseh 330 organizacij ni mogoče opisati kot zagrizenih zagovornikov (ali izvrševalcev) cenzure. »Nekateri so jasno cenzorski, kot je organizacija HateAid. /…/. Naša podatkovna baza vključuje tudi zmernejše iniciative, kot so ponudbe lokalnih vlad za manjša sredstva z namenom izobraževanja za preprečevanje sovražnega govora.«

Lowenthal je kot primer izpostavil nemški vladni program »Naj živi demokracija!« (DL). Ta naj bi se razvil v pomembno orodje za nadzor spletne razprave v Nemčiji: »S skoraj 200 milijoni evrov letno podpira projekte, ki so med drugim usmerjeni proti 'sovražnemu govoru', 'teorijam zarote' in 'skrajnim vsebinam' na internetu,« je dejal Lowenthal.

Podobne iniciative, kot je na primer »Ugrizni se v sovražni jezik!«, poznamo tudi v Sloveniji.

»Še posebej sprevrženo je dejstvo, da novodobni cenzorji to počnejo ravno v imenu obrambe demokracije in pravic raznoraznih 'ranljivih' skupin – dejansko pa je to mehanizem za utrjevanje novolevičarskih ideologij (označimo jih lahko z izrazom 'prebujenstvo'), na katere prisega velik del politike, medijev, akademske sfere, nevladnih organizacij. Še posebej nevarna je sprega med politiko in tehnološkimi velikani, ki je bila še posebej izrazita za časa prejšnje ameriške administracije,« komentira Tomšič.

NVO središče Evrope in center cenzure

Tekom zadnjih let so v Libernet poročali o več primerih koordiniranega omejevanja svobode govora na spletu na Zahodu. Pojav imenujejo tudi »cenzurno-industrijski kompleks« (ang. »Censorship-Industrial Complex«), najpogosteje pa naj bi deloval z namenom preprečevanja dezinformacij ali sovražnega govora.

Vir podatkov: Libernet

»Omrežja cenzure« naj bi bila razširjena predvsem v ZDA, Veliki Britaniji in Evropski Uniji. V slednji igra ključno vlogo Nemčija – ne le politične, temveč tudi v digitalnem upravljanju – prav tako pa je pomemben strateški partner ZDA. 

V Lowenthalovih besedah: »Berlin je NVO središče Evrope in ima ogromne vplive na digitalno politiko Evropske unije (EU). Vpliv nemške vlade in nevladnih organizacij, ki jih podpira, se je v zadnjih letih znatno povečal. /…/ Nemčija nameni bistveno več sredstev za nadzor vsebine kot druge evropske države, nevladne organizacije pa so tudi tukaj zelo aktivne in dobro podprte. Če pogledamo te dejavnike, je Nemčija preprosto največji in najpomembnejši igralec na tem področju v Evropi.«

Nevarna bližina nevladnikov in vlade

»Največji problem je vse večja bližina nevladnih organizacij in vladnih institucij. Te nevladne organizacije prejemajo velika finančna sredstva od vlade, zaradi česar so manj neodvisne, kot se pretvarjajo. Zavzemajo se za naloge, ki jih tradicionalno izvajajo novinarji ali vladne institucije, vendar pogosto brez potrebne preglednosti in odgovornosti,« je pojasnil Lowenthal.

Na slednje je na ravni EU opozoril tudi dr. Norman Lewis v svojem kritičnem poročilu o EU iniciativi Evropski ščit za demokracijo: »Najbolj fantastična domislica EU-NVO kompleksa, ki je pravzaprav sama dezinformativna zgodba, je predstavljanje številnih NVO-jev kot 'neodvisnih'. V praksi so mnogi od njih financirani s strani institucij, ki naj bi jih nadzorovali.«

Dodaten problem po Lowenthalu tiči v tem, da številne od teh organizacij niso nevtralne, pač pa sledijo političnemu programu: moderiranje vsebine pogosto ustvarja vtis, da odločajo o tem, katero mnenje je desno – to pa »vodi v nevarno situacijo, v kateri so glasovi ali mnenja, ki so kritična do vlade, označeni kot 'napačni' ali celo 'nevarni'. Posledično se družba vse bolj polarizira.«

Tomšič: Nadzor izražanja je mokra želja vladajoče politike

Tomšič ocenjuje, da je mogoče potegniti jasno vzporednico s slovensko situacijo: »Pri nas so razmere še precej hujše, glede na dejstvo, da ni prišlo do preloma z dediščino nedemokratičnega komunističnega režima. Vladajoča leva politika je dejansko varuh te dediščine. In nadzor nad izražanjem ljudi je njena 'mokra želja'.«

Kot pravi, iz teh vrst stalno prihajajo težnje po zaostrovanju nadzora in širitvi možnosti pregona posameznikov, ki širijo »politično neprimerne« ideje. »Dejansko se dogaja tudi kaznovanje ljudi, ki 'grdo govorijo' o pripadnikih esteblišmenta, naj so ti politiki (Urška Klakočar Zupančič) ali civilnodružbeni aktivisti (Nika Kovač).«

»Na levici je polno posameznikov in organizacij, ki igrajo vlogo režimskih denunciantov, kar pomeni, da skrbno beležijo 'neprimerne' izjave in zapise, tako v tradicionalnih medijih kot na družbenih omrežjih ter njihove nosilce prijavljajo tako sodiščem in drugim institucijam kot skrbnikom online platform.«

Izbrano za naročnike
Savdsko-ameriško zavezništvo: srečanje Trumpa in bin Salmana
Kaotičen pogled na preteklost (3. del)
O sodarju z Grdavovega hriba nad Radomljami
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poslanci so sprejeli nov zakon o medijih, v opoziciji kritični
  • 03. 09. 2025
pg5je_screenshot-2025-07-25-173057.png
Na RTV cenzura Pričevalcev? Dr. Jože Možina: Skrajneži imajo sedaj moč
  • 25. 07. 2025
ffmdn_screenshot-2025-07-27-170501.png
Pričevalci: oddaja z Margarete Jahn se je po našem pisanju o morebitni cenzuri vrnila v arhiv RTV, urejeni tudi napovedniki oddaj
  • 27. 07. 2025

Ekskluzivno za naročnike

Populizem brez meja
15. 1. 2026 ob 6:00
Domovina št. 234: Bliža se konec norega mandata
14. 1. 2026 ob 6:10
Domovina 234: Bliža se konec norega mandata
14. 1. 2026 ob 6:00
Vse naročniške vsebine

Prihajajoči dogodki

JAN
17
Lutkovna predstavaFriderik, grajska podgana
17:00 - 17:30
JAN
24
Pripovedovalska predstava Zajčkova hišica
17:00 - 17:35
MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
Ogled koledarja