(Ne)ciljani ukrepi in helikopterski denar: so Golobovi očitki prejšnji vladi upravičeni?

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Robert Golob ob zagovarjanju ukrepov vlade pri spopadu z draginjsko in energetsko krizo rad poudarja, da bodo ukrepi te vlade v nasprotju s prejšnjo “ciljani”.

Pa tudi, da ne bo “helikopterskega razmetavanja z denarjem”, za kar označuje početje Janševa vlada med epidemijo. Poglejmo si, v kolikšni meri je takšna kritika upravičena. Še prej pa, kaj helikopterski denar v ekonomski teoriji sploh je.

Vlada Republike Slovenije v sodelovanju s ključnimi deležniki sicer pripravlja celoviti paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske in prehranske draginje, za katerega pa je vprašanje kako močno bo v realnosti obremenil slovenski proračun.

Prihodki so načrtovani v višini 12,54 milijarde evrov, kar je približno milijardo več kot v veljavnem proračunu, zgornja meja odhodkov pa je 14,60 milijarde evrov ali okoli 600 milijonov evrov več. Načrtovani primanjkljaj je tako nekaj nad dvema milijardama evrov.

Sprejetje proračuna smo komentirali tudi v oddaji Odmev tedna, ki si jo lahko ogledate na tej povezavi.

Med monetaro in fiskalno politiko


Idejo helikopterskega denarja je leta 1969 prvi predstavil liberalni ekonomist Milton Friedman. Gre za redko uporabljen inštrument monetarne politike, pri katerem centralna banka v spopadu z deflacijo in z namenom spodbuditve agregatnega povpraševanja v obtok spravi dodatne količine denarja. 

Glavna razlika med helikopterskim denarjem in dobro znanim kvantitativnim sproščanjem, ki ga je izvajala ECB od leta 2015, je ta, da prileti helikopterski denar že v prvem koraku do gospodinjstev in podjetij, medtem ko pri kvantitativnem sproščanj centralna banka s svežim denarjem založi komercialne banke. 

Helikopterski denar je torej v osnovi monetarni in ne fiskalni inštrument. Državi ni treba trošiti proračunskih sredstev (ali se dodatno zadolžiti), ampak dobi denar od centralne banke, ki ga nato preko fiskalne politike raztrosi med ljudi. Ukrepe evropskih vlad, ki so med epidemijo med ljudi delile pomoč, gre zato le pogojno razumeti kot helikopterski denar. 

"Neciljani ukrepi prejšnje vlade"


Da uporablja predsednik vlade terminologijo precej svobodno, ni nič novega. Ko govori o helikopterskem denarju, se zdi, da ne ve zares, kaj ta predstavlja. Besedno zvezo uporablja le kot slabšalnico za to, čemur pravi “neciljani ukrepi prejšnje vlade”. Tu pa šele nastopi bistvena težava takšne kritike.

Med današnjo gospodarsko situacijo in tisto iz časa epidemijo obstaja namreč nekaj pomembnih razlik, zaradi katerih je očitek, da so bili ukrepi prejšnje vlade neciljani, deloma zgrešen. Deloma zato, ker so nekateri ukrepi iz časa epidemije prav gotovo po nepotrebnem bremenili državni proračun. Nenazadnje je bil do fiskalnega početja prejšne vlade kritičen tudi Fiskalni svet.

Kljub temu pa je “neciljanost” ukrepov imela nek smisel, ki ga danes, v spremenjeni gospodarski situaciji, ni več. Spomnimo: v času sprejemanja protikoronskih paketov se je napovedoval globok gospodarski padec (oziroma se je ta že zgodil). Nekateri ukrepi so bili zato namenjeni najranljivejšim; drugi, nič manj pomembni, pa spodbuditvi agregatnega povpraševanja. Gospodarstvo, predvsem storitveni sektor, je bilo po odprtju treba oživiti oziroma ohraniti nad vodo. 

Ukrepi, namenjeni oživitvi gospodarstva, so bili neciljani – deležen jih je bil vsak državljan. Kar pa je tudi logično. Vzemimo primer turističnih bonov: če bi vlada ukrep z boni, s katerimi je želela pomagati turističnemu sektorju, oblikovala ciljano, bi bone, da bi imeli ti največji učinek, dodelila višjim slojem. Ti bi namreč za razliko od nižjega sloja ob unovčitvi bona tam pustili še dodatnega tisočaka; šele tedaj, ko potrošnja preseže vrednost bona samega, pa je njegov namen dosežen.

Ukrep, ki bonov ne bi dodelil nižjemu sloju, bi bil lahko sicer ekonomsko logičen, vsekakor pa bi bil nepravičen. Neciljanost je bila zato edina možna odločitev. (Dodatni razlog je seveda ta, da je tako zasnovan ukrep koristil kar največjemu številu ponudnikov storitev.)

Nekateri ukrepi so bili torej neciljani, ker njihov primarni cilj ni bil pomoč najranljivejšim gospodinjstvom ali podjetjem, ampak gospodarstvu (oziroma sektorju) kot celoti.

Spremenjena gospodarska situacija


Danes je gospodarska situacija popolnoma drugačna. Spodbujanje agregatnega povpraševanja še vsaj nekaj časa ne samo ne bo potrebno, ampak bi bilo to zaradi že tako podivjane inflacije škodljivo. Hkrati pa bi takšna “helikopterska” pomoč po nepotrebnem slabila stanje državnih financ. 

Vlada je tako dopolnila uredbo o določitvi cen zemeljskega plina tako, da bo najvišja dovoljena maloprodajna cena od zdaj veljala tudi za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je pojasnil, da so z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki bo začela veljati 1. novembra, določili najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin.

Infrastrukturni minister se je že pred sejo vlade na javni razpravi Energetski prehod Slovenije v državnem svetu dotaknil pomoči gospodarstvu. Kot je dejal, bo vlada "nekje do 10. novembra" predstavila ukrepe za omejitev drobnoprodajnih cen elektrike in plina za ključni del gospodarstva – srednje in velike porabnike –, saj želi gospodarstvu dati "jasne in znosne usmeritve za prihodnje leto".

Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva je državni zbor sprejel Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva. Z namenom zagotavljanja višje socialne varnosti socialno najranljivejših skupin prebivalstva je določeno izplačilo energetskega dodatka za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Nekaj dvomov v to, da bodo ukrepi Golobove vlade res ciljani, poraja rekordni proračun za prihodnje leto, ki je bil predstavljen v državnem zboru. Ob tem pa je zanimivo, da leti ena od kritik Fiskalnega sveta ravno na račun neciljanosti ukrepov. “V letošnjem letu so bili že sprejeti številni ukrepi za omilitev posledic draginje, ki so pretežno neciljani splošni ukrepi z vplivom na cene različnih energentov, v le manjši meri pa ciljani ukrepi v pomoč najranljivejšim skupinam, kar sicer priporočajo vse mednarodne institucije,” so zapisali v enem od poročil. O tem smo pisali več v tem prispevku.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike