Premier s predlogom proračuna sporoča: Mi bomo poskrbeli za vse, vi pa z optimizmom plačujte višje davke

Foto: STA

Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta pred poslanci predstavila predloga proračunov za prihodnji dve leti. Posebej prihodnje leto vlada načrtuje preko tri milijardno proračunsko luknjo, leta 2024 bo ta znašala skoraj 2 milijardi evrov. A premier Golob je optimist in nam sporoča, da bo zima manj huda kot smo se bali in da nikogar ne bo zeblo.

Minister Boštjančič je poleg tega še poudaril, da je prejšnja vlada ravnala neodgovorno s tem, ko je uvedla določene pravice in dvignila splošno davčno olajšavo pri dohodnini. A nič ne skrbite, proračun ima zadostne rezerve in, če bo situacija res zelo optimistična, jih ne bo treba porabiti, saj nas bo rešila Evropa, v komentarju še analiziramo sporočilo, ki ga državljanom daje premier.

Vlada je proračun pripravila v posebnem zgodovinskem trenutku, ko se še poznajo posledice covida-19, energetske krize, vojne v Ukrajini in vsesplošne gospodarske krize, v katero je nepričakovano padla tudi Kitajska, je situacijo poslancem predstavil premier Robert Golob. Ob tem ima tudi zdravilo za negotovost, ki jo prinašajo trenutni časi: fleksibilnost. »Pripravili se bomo na najhujše in ravnali, kot da je vse lepo in prav,« je povedal v svoji predstavitvi.

Medtem ko danes lahko beremo o tem, da se elektrodistributerji v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pripravljajo na scenarije, ko bodo deli teh držav v primeru pomanjkanja električne energije deležni večurnih redukcij električne energije, Golob sporoča, da z vseh koncev lahko spremljamo negativne tone, vendar bo zima manj huda, kot smo se bali, saj je Evropa našla odgovor, na kakšen način poseči na energetske trge. Verjame tudi, da se bodo pesimistične napovedi v Nemčiji, ki je naš največji izvozni partner, obrnile, saj namerava Nemčija v gospodarstvo vložiti neverjetne količine denarja.

Rekordni izdatki in visok primanjkljaj

Predlog proračuna predvideva rekordnih 13,4 milijard evrov prihodkov in 16,7 milijard evrov odhodkov. V koronskem letu 2021 smo imeli 11,3 milijard evrov prihodkov in 14,25 milijard evrov odhodkov. Ker so fiskalna pravila na ravni Evropske unije v letu 2023 še sproščena, si je vlada lahko privoščila tudi bistveno višji primanjkljaj, kot bi ga fiskalno pravilo sicer dopuščalo. Primanjkljaj za leto 2023 bo tako znašal 5,2 % BDP oz. kar 3,3 milijarde evrov.

Primanjkljaj je več kot dvakrat oz. za 1,81 milijarde evrov višji kot je bilo načrtovano v proračunu, ki ga je za leto 2023 načrtovala prejšnja vlada. Ta je v sprejetem proračunu načrtovala 1,51 milijarde evrov minusa. Za leto 2024 so predvideni prihodki še nekoliko višji, medtem ko so predvideni odhodki nekoliko nižji. Na predvidenih 13,8 milijarde evrov prihodkov nameravamo ustvariti 15,5 milijard evrov odhodkov, kar pomeni 2,2 % BDP.

Velike rezerve za nepredvidljive čase in hkrati velik optimizem

Kot poudarja Golob, bi lahko pripravili tudi fiskalno uravnotežen proračun, vendar so se odločili za pristop z večjimi rezervami, ki vladi dajejo več manevrskega prostora. Skupno je v letu 2023 predvidenih 1,5 milijarde rezerv, od tega 1,2 milijarde za ukrepe pri soočanju z energetsko krizo. Premier se tudi nadeja, da teh rezerv zaradi optimistične slike ne bo potrebno (v celoti) porabiti.

Visoko so postavljena tudi sredstva za investicije. V prihodnjem letu jih bo za 2,45 milijarde, kar je nekoliko več kot letos, leta 2024 pa 1,8 milijarde. Med ključne prioritete investiranja Golob izpostavlja zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijski izziv, digitalizacijo, odporno in konkurenčno gospodarstvo ter raziskave in razvoj.

Konkretno med glavne investicije navede energetsko prenovo UKC Ljubljana, izgradnjo infekcijskih klinik v obeh največjih mestih in negovalne bolnišnice v Ljubljani ter digitalno preobrazbo zdravstva. Na področju razvoja omenja vlaganje v Biotehniško stičišče NIB in investicije v raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo na splošno, pri zelenem prehodu pa izgradnjo sončnih elektrarn in nadgradnjo elektro-distribucijskega omrežja, 2. tir med Divačo in Koprom, oskrbo z vodo v Istri, gradnjo javnih najemnih stanovanj in obnovo ljubljanske drame.

Golob se je navezal tudi na energetsko situacijo, kjer je poudaril, da bo energentov dovolj, cene regulirane in po sprejemljivih cenah ter da bodo takšne ostale celotno zimo. Podjetjem pa svetuje, naj do konca oktobra ne sklepajo pogodb za prihodnje leto, saj bodo cene po koncu meseca ugodnejše.

Kljub odpravi dviga dohodninske olajšave iz dohodnine predvidoma manj prihodkov

Minister za finance Klemen Boštjančič je predstavil še nekaj okoliščin in podal kritiko prejšnje vlade, češ, da je povečala odhodke in z dohodninsko reformo zmanjšala prihodke. Opozoril je na velik porast odhodkov v zdravstveni in pokojninski blagajni, ki kar kličeta po reformi, s čimer je utemeljil tudi zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi in pozval k jasnemu razmisleku o prioritetah te države.

Po Boštjančičevih besedah je za javnofinančno sliko nujno, da je vlada ustavila rast dohodninske olajšave, ki je bila predvidena do leta 2025. A v letu 2023 vlada zaradi tega ukrepa ne pričakuje povečanja prihodkov iz naslova več pobrane dohodnine. Še več, pričakuje celo 66 milijonsko znižanje prihodkov iz tega vira. Pričakujejo pa več pobranega davka od dohodka pravnih oseb, kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu. Čeprav Golob poudarja, da ne pričakuje višanja davčnih prilivov na račun potrošnje, so glede na sprejet proračun v predlogu sprememb tudi prihodki iz naslova davkov na blago in storitve za 654 milijonov višji.

Na odhodkovni ravni je za leto 2023 predvideno 152 milijonsko povečanje izdatkov za plače in izdatke zaposlenim, 113 milijonsko povečanje za izdatke za blago in storitve, 242 milijonov višje transferje gospodinjstvom, 747 milijonsko povečanje transferjev v javne sklade, agencije, zavode in občine ter 250 milijonsko povečanje transferjev za investicije.

Optimizem in slepo zaupanje v Evropo, ko se vsi pripravljajo na najhujše

Medtem ko se vse Evropske države pripravljajo na najhujše scenarije, Robert Golob svoje upe polaga v Evropsko unijo in njeno regulacijo cen energentov. Evropa pa je že večkrat, posebej pa še v nedavni kovidni krizi pokazala, da odlično deluje v mirnih časih, malo manj učinkovita pa je v kriznih časih.

Če bi se na začetku epidemije zanašali na skupne dobave mask iz EU, bi jih čakali več mesecev, medtem pa bi tako državljani kot zdravstveno osebje ostali brez opreme. Ko je kriza huda, velja načelo, da najprej poskrbi vsak zase. Samo upamo lahko, da bodo v tem primeru rezerve, ki so predvidene, dovolj, da ne bo prišlo do kolapsa oz. da se ne bodo zgodili najhujši scenariji, saj bi v tem primeru kaj hitro lahko zbledel premierjev optimizem. Plina namreč ne moremo pripeljati z letalom, kot smo to počeli z maskami, mimo evropskih mehanizmov (in ustaljenih postopkov).

Posebej pazljivo pa bo treba bdeti nad izjemno visokimi rezervami, ki so predvidene. Še posebej, če bo stanje res tako optimistično, da nam jih ne bo treba porabiti.

V oči pa bode še ena podrobnost. Kljub temu, da nam bodo odpravili zvišanje dohodninske olajšave, od tega v proračunu ne pričakujejo večjih prihodkov. Prav tako tudi ne z vidika višanja potrošnje. Če je prejšnja vlada delovala po principu: pustimo denar v rokah ljudi in naj oni trošijo za to, kar potrebujejo, nam Golob sporoča: vi kar bodite tiho in varčujte, mi pa vas bomo medtem olupili in s tem denarjem počeli to, kar mi vemo, da je dobro za to državo.

Zanimivo je tudi poudarjanje konkurenčnega gospodarstva, ki ga hkrati obremenjujemo z višjimi davki, kar je svojevrsten oksimoron oz. bistroumni nesmisel, ki si ga je pred poslanci privoščil predsednik vlade.

20 komentarjev

  1. Mene osebno logika premierja Goloba ter finančnega ministra Boštjančiča izjemno spominja na odziv takratnega predsednika vlade Pahorja ter finančnega ministra Križaniča na izbruh svetovne finančne krize jeseni 2008 takoj po volitvah. Križanič je bil s svojim odzivom ‘mi samo počakajmo na Nemčijo, nobenih reform, vmes pa zmečimo tono denarja v socialo’ en izmed glavnih krivcev za globoko recesijo v Sloveniji, ki se je pri nas spremenila v t.i. recesijo z ‘dvojnim dnom’. Janšev minister Šušteršič je ob nastopu svojega (kratkega) mandata prejel izropano državno malho. Nato je sledilo še reševanje paradržavnih bank ter tajkunov z dragimi dolarskimi posojili najetimi na mednarodnem trgu, ker Bratuškova ni želela EU-pomoči pogojene z reformami (“zlobna” Trojka). Na takratne miljardne “injekcije” zelo spominjajo Golobove ideje okoli Geoplina. Rezultat: ekonomski kolaps do leta 2012, izgubljeno desetletje, izguba vseh konkurenčnih predosti in masovno izseljevanje mladih. Bo rezultat Golobove ter Boštjančičeve politike podoben?

    • Pahor in kompletna ministrska posadka ponosnih naslednikov ZKS, so takrat štartali na zapravljanje preko sociale, pa jih je svetovna gospodarska kriza presenetila, potem so pa za svojo nesposobnost tako kot sedaj na “slavnem” kongreu”, krivili Janšo, namesto, da bi s prstom pokazali na F21 in vse ostale leve predatorje in ekonomske diletante, ki so mislili, da bodo z najemov milijonskih kreditov v bankah obogateli na borzi. Ti levičarski predatorji so kredite res najemali v času Janševe vlade 2004-2008, a v popolni konspiraciji brez vednosti vlade. Tako kot sedaj, je tudi takrat nek ptič (bolj plešast od holoba) bil eden od številnih kreditojemalcev v višini 25 mio € in to na lepe oči in v breme davkoplačevalcev. Bančna luknja, ki so jo izkopali pa je bila daleč večja, kot je to uradno zabeleženo. Baletnik od holoba bo poleg delovnih ljudi in upokojencev uničil tudi gospodarstvo, saj je s svojim neznanjem in šarlatanskim poznavanjem borznih zakonitosti zakockal našo električno energijo, a o tem mediji progresivnega enoumja molčijo, saj jih zaliva z denarjem davkoplačevalcev, tako kot tudi izbrane in za državo ter družbo škodljive NVO, katerih člani so tudi plod intelektualnega uboštva, ki so ga pridobili na ljubljanskih fakulteteh FDV, AGRFT, Filozofska fakulteta in EPF, vse imajo, kako pomensko, močan povdarek na črki “F”.

  2. Bratje in sestre, Robertu Golobu, premieru, kakršnega kot kaže še nismo imeli in upamo, da ga tudi nikoli več ne bomo imeli, se sladko “jebe” za Slovenijo (oprostite zaradi srbskega izraza, ki sem ga uporabil zato, ker je pri prepričanih tranzicijskih levičarjih najbolj domač in poveden), sicer ne bi sestavil take koalicije in vlade.

    Nekoliko se bo sprehodil po neomejeni oblasti, naredil veliko gospodarske, demografske, kulturne ter politične škode in potem, ko bo dosegel svoje zasebne in osebne cilje, herojsko pustil Slovenijo in Slovence na cedilu.

    Uživajte, dokler vas še greje večno sonce, ki je ta trenutek še naša edina tolažba!

  3. *Minister Boštjančič je poleg tega še poudaril, da je prejšnja vlada ravnala neodgovorno s tem, ko je uvedla določene pravice in dvignila splošno davčno olajšavo pri dohodnini.*

    Hehe, kako tipično. Če ne znam, bom pa druge učil – kdo je že to rekel?
    Ampak za nerazgledane volivce golobnjaka bo tale izjava višek modrosti. Višji priliv v davčno blagajno je bil zgolj slučajen, anede, Boštjančič?

    Ko začneta vrhovni graščak in njegov valpet razpredati o financah, je čas, da državljani poskrijemo denar in dopolnimo zaloge v kleti, če imamo to možnost. Brez “košaric” smo že znali iz teh zalog pregurati zimo.
    P.S.: včeraj smo kupili agregat …

  4. Tipični tranzicijski posvečeni liberalni rokomavhar trdorokec, ki nikoli nikomur ni odgovarjal za svoje luknjičavo delo, vedno podrejen “sistemu” ki ga je vzgojil in, ki ga on zlorablja na puklih davkoplačevalske raje in natanko na hrbtih “delavskega gibanja” – tako so zapisali pred dnevi na kongresu SD …nekaj imaginarnega, delavsko gibanje in tako dalje in tako dalje brez konca in kraja.
    Važno je, da izpolnjuje mantro rdečega gobarja št.1, Staneta Dolanca ,ki jo je izrekel l.1975 v Splitu na velikem zborovanju, na kratko: “Samo mi komunisti in nihče drug vam bomo vladali večno!” in mantro M.Kučana, ki je bila potrebna za njegovo zmago:” No ja, pri nas smo vedno
    radi jedli velikonočno šunko!” – in so pobožnjakarske mamce v solzah drle na volišča…tako,da je onegavljenje in svaljkanje malikovalcev rdeče farbe na oblasti slovenski nacionalni šport in vrhunska pridobitniška zabava…že suhoparno in zlajnano. Kdo pa bo plačal zapitek pa itak ni važno.Kučan zagotovo ne, kajti Roter ga kliče čet reko Ob onstran velikega NIČA. Kako se varajo.

  5. Robert Golob je opravil odlično delo. Zagotovil je cene energentov do pomladi v višini meseca avgusta, pomembno okrepil najpomembnejši energetski igralec Geoplin z državnim lastništvom, pripravil več kot milijardo za vse tiste ki od nekdaj želijo nacionalizirati svoje izgube, prikriti bajne dobičke, plačati zelo malo ali še bolje nič davkov in breme zelenega prehoda prevaliti na bok države. Slovenija je seveda del EU, zato se mora tudi Robert Golob znajti v okviru retardne politike Bruslja. Opravil je precej bolje kot bi Janša, ki bi se do tal uklonil Bruslju, Beli hiši in simpatizerju nenonacizma in njegovih simbolov. Najpomembneje je, da Slovenija poskrbi zase, ne vstopa v konflikt v Ukrajini z svojimi vojaki, ter preneha donirati orožje UA, sicer pa je tudi le to bilo dokaj neuporabno, kar je popolnoma skladno z Slovensko ustavo glede miroljubne politike reševanja konfliktov. Skratka pozitivni premiki.

  6. Tako vam pred celotnim slovenskim občetvom povem, da se bom, ko se bo bližal moj zemeljski konec in ko se bodo že angelčki tepli s hudičem za mojo pošteno slovensko dušo, zaradi uroša.samca in njemu podobnih včlanil v Gibanje SVOBODA.

    Naših je škoda, naj pride proč eden od njihovih.

Komentiraj