Kitajski juan podpira ruski proračun

Vir: pixabay

Rusija je začela prodajati svoje naraščajoče rezerve kitajske valute, da bi zapolnila proračunski primanjkljaj, ki je nastal zaradi padajočih prihodkov od nafte in plina ter stroškov vojne, poroča DW.

Rusija je imela leta 2022 proračunski primanjkljaj v višini 3,3 bilijona rubljev (47 milijard dolarjev, 45 milijard evrov) ali približno 2,3 % BDP.

Padec izvozne cene ruske nafte pod 50 dolarjev (45,84 evra) za sod (159 litrov) bi lahko povečal ruski proračunski primanjkljaj za dodatnih 2,5 bilijona rubljev, zaradi česar bi Kremelj moral še povečati prodajo juanov, menijo analitiki tiskovne agencije Bloomberg.

Ruski proračun za leto 2023 temelji na povprečni letni ceni nafte 70 dolarjev za sod, prepoved EU za rusko nafto in njena cenovna omejitev 60 dolarjev za sod pa Kremelj stane več kot 170 milijonov dolarjev na dan, je dejal finski think tank Centre for Research on Energy and Clean Air, ki ocenjuje, da je ruski izvoz surove nafte decembra padel za 12 %.

Vladimir Putin gradi juan kot glavno rezervno valuto Rusije, potem ko sta Washington in Bruselj uvedla sankcije proti Rusiji in zamrznila 300 milijard dolarjev deviznih rezerv ruske centralne banke.

Dvostranska trgovina med Kitajsko in Rusijo se je leta 2022 povečala za 34,3 % na rekordnih 1,28 bilijona juanov (189,5 milijarde USD). Kitajski in ruski voditelji so si skupaj zastavili cilj, da se obseg dvostranske trgovine do leta 2024 poveča na 200 milijard dolarjev.

Toda ruski ekonomist Stanislav Mitrakhovych je opozoril na tri ključna tveganja, s katerimi bi se Rusija lahko soočila zaradi povečane odvisnosti od juana.

Prvič, ruski finančni sistem je slabo opremljen in večinoma nepripravljen na izzive večjega zanašanja na juan, je dejal za DW. Drugič, ceno juana regulira kitajska država, zaradi česar bi lahko Rusija postala “talec kitajskih interesov”. In tretjič, juan ostaja vezan na druge svetovne valute, kar pomeni, da bi kitajska centralna banka zlahka devalvirala juan za domače namene.

Albrecht Rothacher pravi, da so rusko-kitajski odnosi veliko bolj pomembni za Ruse kot za Kitajce. Medtem ko je Kitajska glavni trgovinski partner Rusije, je Rusija za Kitajsko deseta, je za DW povedal diplomat EU in strokovnjak za vzhodno Azijo.

“Kitajske in ruske energetske ambicije in potrebe se nikoli ne ujemajo. Ujemanje je ekonomsko in demografsko 10:1,” je dejal in dodal, da Rusiji “razumljivo ni všeč mlajša vloga kvazikolonialne dobaviteljice.”

2 komentarja

  1. Hudirja, vse gre narobe Rusom.
    Na fronti izgubljajo in bodo kmalu izgubili Donbas in Krim.
    Orožja nimajo več, tisto, ki ga imajo, pa je zastarelo.
    Nimajo municije.
    Nimajo vojakov.
    Gospodarstvo jim crkuje.
    Ljudje bežijo iz Rusije.
    Putin je mrtev in ga nadomešča dvojnik.
    Kako sploh še migajo?!

Komentiraj