Naj ga naši še tako vabijo, Putina ne bo več k Ruski kapelici

Vladimir Putin pri Ruski kapelici julija 2016 (vir foto: Profimedia.si)


Tiralica za Putinom, zaton Wagnerja in mednarodne provokacije, pa tudi zapoznele ofenzive in nova igra Kitajske so dejavniki, ki so v preteklem tednu najbolj zaznamovali potek vojne v Ukrajini.

Prejšnji teden je Mednarodno kazensko sodišče z obtožbo vojnih zločinov razpisalo tiralico za Vladimirjem Putinom ter Marijo Lvovo – Belovo, njegovo komisarko za otrokove pravice. Ob ostalih grozodejstvih, ki jih je okupator zagrešil v napadeni državi, je sodišče kot najbolj zavržno prepoznalo ugrabitve ter deportacije 19.000 ukrajinskih otrok, ki so bili kasneje dodeljeni ruskim družinam, da bi jih vzgojili v dobre Ruse. Znana praksa nekega drugega diktatorja ...

Obtožba pa ima zgolj deklarativen pomen: Rusija omenjenega sodišča ne priznava, organi pregona držav podpisnic pa lahko le sanjajo, da bodo Putina in ostale zločince pripeljali pred roko pravice. K Ruski kapelici najbrž ne bo več hodil molit.

Z vidika prava in morale je tiralica že kar nekoliko pozna. Z vidika politike in diplomacije pa pomeni, da Evropa ni več sogovornik Rusije, saj je poglobila propad med obema in kot edino predstavnico Zahoda, s katero se bo Rusija de facto še pogovarjala, utrdila ZDA, ki s sodiščem prav tako ne sodelujejo.
Z vidika politike in diplomacije tiralica pomeni, da Evropa ni več sogovornik Rusije.

Kitajci igrajo svojo igro


Ne moremo reči, da je ta poteza povzročila kakšen poseben vakuum v svetovni diplomaciji, pa vendarle v prostor med nasprotnimi stranmi svoj lonec poskuša pristaviti Kitajska. Prihodnji teden se bo Putin sestal s kitajskim državnim vrhom in glavna tema pogovorov naj bi bila izogibanje sankcijam. A po nekaterih podatkih si Kitajci želijo iztržiti več, saj se govori, da naj bi se ponudili za mirovnega posrednika, ki bi sprti strani pripeljal do končanja spopadov.

Moskva je Pekingu kot nepopolnemu zavezniku že krepko dolžna. Če bo slednji prinesel mir v Ukrajino, mu bo dolžan tudi Kijev, Kitajska pa bo kot zaslužna država morala dobiti svoj delež v povojni Ukrajini. Z načrtom želijo zmanjšati vpliv Zahoda ter si v Evropi zagotoviti novo strateško izhodišče, saj je usoda Srbije kot kitajsko-ruskega proksija zelo negotova; nedavno predsednik Vučić ni hotel jasno zavrniti sankcij proti Rusiji in tudi v zgodbi s Kosovom se Beograd nagiba k Zahodu. A za kakršnekoli zaključke je še prezgodaj in zaenkrat najmočnejši diplomatski faktor v vojni predstavlja relacija Washington–Moskva.
Med hladno vojno so piloti leteli drug ob drugem ter se pozdravljali, danes pa so Rusi zamenjali spoštovanje za izzivanje: že leta, na primer, kršijo zračni prostor Finske in Švedske.

Ruske provokacije in neslavna usoda Wagnerja


Čeprav je nad Črnim morjem nedavno prišlo do incidenta med ruskim letalom in ameriškim brezpilotnim letalnikom, se odnosi med vpletenima državama niso bistveno spremenili. Dogodek je sprožil marsikatera ugibanja, a na koncu se je izkazalo, da je šlo za že poznano šopirjenje ruskih pilotov, ki na nevtralnem terenu preizkušajo reakcije Zahoda. Med hladno vojno so piloti leteli drug ob drugem ter se pozdravljali, danes pa so Rusi zamenjali spoštovanje za izzivanje: že leta, na primer, kršijo zračni prostor Finske in Švedske.

Kot podobno provokacijo lahko vzamemo tudi razpis 15 milijonov dolarjev nagrade na italijanskega notranjega ministra. Slednji je namreč izjavil, da Wagner s svojim delovanjem v Afriki povzroča navale nezakonitih migrantov z namenom destabilizacije Evrope. Tu sicer ni mesto za detajle, minister je imel prav. Določen profesionalnejši del Wagnerja deluje v osrednji Afriki, njihove dejavnosti pa pogosto sprožajo trume prebežnikov.

Če smo že pri Wagnerju: plačanci so se skupaj s svojim financerjem Prigožinom znašli v krizi, slišati je bilo celo namige, da se umikajo iz spopadov. Jasno je, da se ga Kremelj hoče znebiti, in Prigožin je pred kratkim začel širiti novice, da Putin proti njemu kuje zaroto. To je verjetno res, a gre bolj za klasično "puščanje na cedilu", kot pa za aktivno delovanje proti Prigožinu.

A prekaljeni skrajnež se ne da: po Rusiji je po srednješolskih telovadnicah odprl skoraj 50 "nabornih pisarn", kjer v svoje vrste novači "domoljubno" mladino. Vse kaže, da se je Wagner kot struktura začel potapljati. Najprej so bili to profesionalci. Potem jih je postalo škoda, ker jih potrebujejo v Afriki, in Prigožin je stavil na zapornike. Teh je zmanjkalo in sedaj stavi tako rekoč na adolescente v najobčutljivejših letih. Žal pa vemo, da tudi jok ljubečih mater v Rusiji ne more ničesar spremeniti.

Koliko v resnici komu pomeni Bahmut?


Nespremenjeno pa je tudi stanje na bojišču oziroma vsaj ostaja na dosedanjih smernicah. Rusi silovito obstreljujejo ukrajinske položaje in civilno infrastrukturo, kar pa ne zadostuje za kakršnokoli kopensko napredovanje. Kljub temu počasi postaja jasno, da bo Bahmut prešel v ruske roke, bodisi s taktičnim umikom Ukrajincev bodisi s padcem kot posledico ruske obkolitve. Wagner je namreč pred kratkim dosegel glavno prometnico, po kateri poteka oskrba mesta iz smeri zahoda, in čeprav Ukrajinci po lastnih navedbah nadzirajo dobro polovico stanovanjskega dela mesta, bo umik Ukrajincem v vsakem primeru koristil.

Mnenja o strateškem pomenu Bahmuta ostajajo deljena. Najverjetneje drži teza, da za Ukrajince kakšne posebne vrednosti nima in gre v prvi vrsti za izčrpavanje okupatorjeve bojne moči. Ukrajinci bodo morali paziti, da ne bodo glede na omejene bojne kapacitete, ki jih imajo na tem območju, za nepomembni Bahmut na koncu izčrpali tudi sebe.

Rusom na drugi strani mesto pomeni izhodišče za nadaljnje delovanje in predvidevamo lahko, da v prvi vrsti načrtujejo ofenzivo v smeri Bahmut–Krasnoarmejsk in nato proti jugu vzdolž administrativne meje Doneške oblasti. Z okupacijo tega ozemlja bi zavarovali glavno mesto Doneck; slednje poizkušajo tudi iz južne smeri preko Vuhledarja, a tam, kot smo že vajeni, smo priča zgolj vrsti propadlih ruskih ofenziv z velikimi žrtvami.

Ukrajinci pred protiofenzivo


Že pred zimo sem kot najverjetnejše težišče ukrajinske protiofenzive napovedoval smer Zaporožje–Melitopol in potencialno tudi Mariupol. Za osvoboditelje gre za "najlažjo" smer, saj poteka po vzhodni strani Dnepra, zato jim ni treba prečkati večjih voda, infrastrukturne povezave so razmeroma dobre, obenem pa lahko računajo na pomoč lokalnega prebivalstva, ki na okupiranem ozemlju bije partizanski boj proti okupatorju. Po drugi strani pa gre za zaledje Krima, ki je Rusom pomembnejše od njihove manjšine v separatističnih LNR in DNR, zato je ustaljena frontna črta izjemno dobro utrjena.

Ukrajinci so pred dnevi začeli z določenimi prodori, a so jih Rusi odbili. Glede na kapacitete, ki jih Ukrajina trenutno premore, lahko ocenimo, da gre zgolj za preizkušanje terena in okupatorjeve reakcije, saj je polna protiofenziva nemogoča. Tuji viri sicer poročajo, da branilci glede na kopičenje orožja načrtujejo resen projekt, a lahko začetek po ukrajinskih navedbah pričakujemo šele v maju. Najverjetneje je tudi ta časovnica vprašljiva; Ukrajincem je trenutno bolj smiselno čakati kot trošiti kapacitete.

Ukrajinci so napovedovano protiofenzivo preložili, trenutno pa relevantni poznavalci celo menijo, da se je tudi ruska "velika" spomladanska ofenziva končala, še preden se je sploh začela. Prevelik optimizem je na tem mestu odveč, saj je kljub neuspehom in upadu intenzitete dejavnosti na glavnih žariščih Rusija namesto velike ofenzive sposobna izvajati manjši, a konstanten pritisk na ukrajinske položaje.
Ukrajinci so napovedovano protiofenzivo preložili, trenutno pa relevantni poznavalci celo menijo, da se je tudi ruska "velika" spomladanska ofenziva končala, še preden se je sploh začela.

Nemški tanki ukrajinske izdelave?


Še enkrat je potrebno poudariti, da je za Ukrajince pomembnejše kakovostno uvajanje naprednih sistemov kot pa brezglave ofenzive. V tem kontekstu je direktor nemškega Rheinmetalla izjavil, da se podjetje odloča o tem, ali bo v Ukrajini postavilo tovarno tankov, ki bi jih lahko proizvedla do 400 letno.

Gre za izdelavo najsodobnejšega tanka na svetu, Panther, naslednika trenutno verjetno najboljšega, Leopard 2. Lepo, da želi pomagati napadeni državi. Ampak, postaviti tovarno v Ukrajini ... no, to pa trenutno ni najbolj modro.

https://twitter.com/ukraine_map/status/1636477010129170432

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

modras, kača
Strah na Hrvaškem: invazija kač
21. 6. 2024 ob 18:37