Na Prešernov dan je kulturno po vsej državi
8. februar je slovenski praznik kulture. Praznujemo ga v spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je umrl na ta dan leta 1849. Praznik je razglasila bivša država leta 1945, nova pa ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
Dr. France Prešern je bil pravnik, pesnik, pisatelj in mislec, rojen v kmečki družini v Vrbi, 3. decembra 1800. Študij prava je končal na Dunaju, od koder se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri njihovem pisanju pa ga je pomembno usmerjal njegov prijatelj Matija Čop. Prešern je bil prvi Slovenec, ki se je po kakovosti pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi.
Zdravljica sprva cenzurirana
Del njegovega pesniškega opusa so zaznamovale tudi življenjske preizkušnje, kot je bila nesrečna zaljubljenost v Primičevo Julijo, ki ji je posvetil tudi znameniti Sonetni venec. Kot pesnik v času svojega življenja ni bil priznan, danes pa velja za največjega slovenskega pesnika.
Za vrhunec njegove poezije velja Zdravljica, ki pa je bila napisana leta 1844, v obdobju stroge politične cenzure v nekdanji avstrijski monarhiji. Pesem zato ni mogla biti objavljena v Prešernovih »Pesmih«, zato je lahko izšla šele po padcu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure leta 1848. Navdihovala je tudi poznejše generacije, v obdobju osamosvajanja leta 1990 pa je del te pesmi postal slovenska himna.
Pestro dogajanje po vsej državi
Tudi letos državni praznik zaznamujemo po vsej državi. Številne kulturne ustanove so brezplačno odprle vrata obiskovalcem. Osrednja slovesnosti bo sredi dneva v Vrbi, kjer so v petek odprli prenovljeno Prešernovo rojstno hišo. V Kranju že poteka tradicionalen Prešernov smenj, pred tamkajšnjim Prešernovim gledališčem bodo potekali tudi nastopi pevskih zborov in recitacije. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se bo medtem že 40. leto zapored opoldne začel recital pesnikovih najslavnejših del.
Že sinoči so sicer na osrednji državni proslavi podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade Prešernovega sklada. Velika nagrajenca sta plesalka Mateja Bučar in oblikovalec Saša J. Mächtig.
Zelo kulturna statistika
Da narodu kultura veliko pomeni, dokazujejo tudi statistični podatki. Kot ugotavljajo v Statističnem uradu RS, si je razstave v muzejih in galerijah leta 2024 ogledalo 2,8 milijona ljudi, prireditve na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov pa 3,9 milijona. Izšlo je 1.987 naslovov leposlovnih knjig, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije.
Splošne knjižnice so bile predlani organizirane kot mreža 235 osrednjih in krajevnih knjižnic ter 13 potujočih oz. bibliobusov. Imele so več kot 441.000 vpisanih članov in naštele okoli 8,7 milijona obiskov, torej jih je vsak član obiskal povprečno dvajsetkrat in si izposodil 47 knjig, brošur oz. serijskih publikacij.
Filmski distributerji so zagotovili predvajanje 41 slovenskih in 363 tujih filmov v kinematografih, kjer so našteli več kot 1,7 milijona gledalcev. Slovenske filme si je ogledalo nekaj več kot 185.000 gledalcev ali povprečno 4.517 gledalcev na film, tuje pa nekaj več kot 1,5 milijona obiskovalcev oziroma povprečno 4.285 gledalcev na film.
Konec leta 2024 je enega od 20 poklicev, značilnih za področje kulture, opravljalo 16.416 ljudi, med njimi 61,9 odstotka zaposlenih in 38,1 odstotka samozaposlenih.
Kultura ni samo umetnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika kulturo sicer opredeljuje na več načinov; med drugim kot skupek dosežkov, vrednot človeške družbe; kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja; pa kot dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja; pa tudi kot lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm in pravil pri vedenju in ravnanju.
Kot posamezniki glede na kulturno udejstvovanje morda še cenimo dosežke človeške družbe in ustvarjalnost umetniškega delovanja. Ali kulturo kažemo v obvladanju in uporabljanju splošno veljavnih načel pri vedenju in ravnanju, pa je, zlasti ko gre za ravnanja aktualnih najvišjih predstavnikov države, že drugo vprašanje.
6 komentarjev
Igor Ferluga
Zanimalo bi me sicer, zakaj je bil umaknjen kritičen vcerajsnji clanek Petra Avsenika na lunatični predlog Levice v zvezi s prazniki in dodatnimi prostimi dnevi, če praznik pade na konec tedna. Kdo se je ustrasil tega clanka in zakaj in morebiti tudi komentarjev pod njim ( osebno svojega komentarja ne bi nikoli umaknil, saj si ga Levica in njen support v NVOjih in medijih in v samem premieru povsem zasluzijo)?
Kakorkoli, tale članek avtorja o Presernu pac ni vrhunski, niti poznavalski. Advokaturo je Presern dobil sele ob koncu zivljenja v Kranju. Trditev, da "kot pesnik v času svojega zivljenja ni bil priznan" je diskutabilna, vsekakor pretirana. Tudi ne vem odkod trditev, da Zdravljica predstavlja "vrhunec njegovega pesnistva". Še kar nekaj vrhuncev bi se naslo, morda umetnisko tudi močnejsih. Je pa edina primerna za drzavno himno, to drzi. Zakaj se je Republika Slovenija odlocila, da iz celote domoljubne napitnice iztrga v svrho drzavne himne edino "internacionalno" kitico in je s tem sledila predlogu ustanovnega kongresa komunistične partije v Cebinah 1937, je pa sploh zgodba za "saj ni res, pa vendar je".
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj en lep prazničen dan - nam vsem skupaj.
Slovenci smo res lahko veseli zaradi življenja in ponosni na delo dr. Franceta Prešerna. Brez njegovih pesmi bi bili - nedvomno - kulturno - bolj revni.
L.r. Janez KK, LJ, 74 let.
p.s.
hvala gospodu "SE-KR" za NJEGOV - ZAPIS.
glede Švice bi dodal,, da v Švici nedvomno tam rojeni avtohtoni Švicarji kaaterega koli jezika nedvomno imajo močno zavest "biti prebivalec" njih unikatne domovin - Švice. Ta zavest, ki vsebuje tudi odločno voljo po avtonomnosti in po popolni neodvisnosti Švice z ZVEZNO LISTINO iz leta 1291
jih je tudi vodila v boj s Habsburžani, ki so po rodu bili iz Švice in so jih Švicarji leta 1315 porazili v bitki pri lokaciji MORGARTEN. Po navajanju zgod. virov je cca 2.000 švicarskih domoljubov - tam uničilo iz zasede elitno vojsko Habsburgov.. Odtlej je bila Švica avtonomna oborožena nevtralna v EU od vseh priznana konferederacija - kantonov Švice.
Hiter površinski, a realen oris znane Švice.
V razne "framasone" itd. se jaz JKK ne spuščam.
Moč švicarskega "švicarskeg domoljubja" se je dokazala tudi v 20. stoletju, ko je "švicarska domoljubna zveza" od cca 1930-1948 blokirala prodor STALINISTOV - v Švico.
O tem obstoji dr. disertacija D. ZIMMERMANN - ANTIKOMMUNISTEN ALS STAATSSCHUTZER, 2019.
Švicarska domovinska, bivalna zavest rojenih Švicarjev - je nedvomna, znacilna je zlasti za kmete, obrtnike, trgovce podjetnike ... v ŠVICI.
Se Kr
Želim si, da se naši katoliški predniki ne bi bili tako bedasto sporekli zaradi ideoloških, neopoganskih neumnosti z genetsko praktično enakimi, a drugače govorečimi sodržavljani. Za časa Prešernovih sodobnikov so se praktično vsi imeli samo za pripadnike svojih dežel, to je bilo pa to. So se pa seveda intelektualci takratnega časa že začenjali poigravati z idejami francoske revolucije (svoboda, enakost, bratstvo), ki so jih projicirali v nacijo: nov ideološki konstrukt, ki ni ustrezal dotedanjemu ohlapnemu pojmovanju naroda niti ljudstva. Še najbolj hinavsko je, da so Francozi zase izbrali bolj stabilen državljanski nacionalizem (kot tudi prostozidarska baby-država ZDA), medtem ko so nam drugim podtaknili nestabilnega etničnega!
Če pogledamo Švico, kot starejšo odcepljeno vejo naše nekdanje države (SRC): tam imajo le jezike, nobenih narodov, niti se vsi skupaj nimajo za narod niti nacijo. Pa funkcionirajo bolje kot ta moderna zmeda etničnonacionalnih fragmentov! Pri čemer imajo še večjezične kantone!
Vso to etničnonacionalno laž so zasnovali prostozidarski razsvetljenci, da uničijo močno evropsko državo (Sveto rimsko cesarstvo in pozneje njegov ostanek, Avstrijsko monarhijo), ki je stoletja ščitila Rim in Cerkev: pred Turki, pred protestanti, pred prostozidarji itd., in nas kolonizirajo skriti iz ozadja. Ni naključje, da se je ena od prostozidarskih lož na slovenskem ozemlju imenovala po Valentinu Vodniku.
Da, kot je rekel Prešeren: "Kako strašna slepota je človeka!" Ko bi le sprevidel svojo slepoto!
Se Kr
P.S. ko se v Sloveniji govori o narodu in narodni zavesti, se žal s tem misli ravno na nacijo in nacional(istič)no zavest, se pravi gre za moderno idejo politično organiziranega naroda v povezavi s suvereno politično tvorbo, ne pa na nekdanje pojmovanje naroda v predmodernem smislu (ljudstvo oz. skupina ljudi z neko skupno značilnostjo, kot je jezik ali kultura ali skupna zavest ali zgodovina). Kjer nastopi laž, je, ko se ta moderni ideološki konstrukt nacije skuša projicirati v naše prednike pred 19. stoletjem, ki niso nikoli tako razmišljali niti se na ta način povezovali. Recimo ime Karantanija je keltskega izvora in pomeni "dežela sorodnikov", jezik vodilnega sloja pa je bil tedaj še praslovanščina (8. stoletje). Kranjska v 18. stoletju je poleg slovensko govorečih vključevala tudi nemško (Kočevsko, Bela Peč/Fusine in Valromana), italijansko in hrvaško govoreče (kranjski del Istre). Toliko o naciji.
Peter Klepec
Nacionalnost, v smislu kot velja v Sloveniji za Slovence, služi držanju ovc na kupu. Da je še bolj za “prmejdus”, je še jezik postavljen na oltar in tako je karantena popolna. Oblast skoraj ne rabi nič delat, da kontrolira folk. Etnicno čiščenje po obeh vojnah je imelo to svrho. Za oblast SLO tipa je multikulti in pluralizem nekaj nesprejemljivega. Treba je pogledat kako država deluje, ne kaj kdo pripoveduje.
Igor Ferluga
Hvala lepa za zahodnoevropski multikulti, kjer migranti in njihove kulture in vere postopno preplavljajo starodavne evropske narode in njihove kulture. Tu, v Sloveniji, smo doma Slovenci in samo zato, da tako v prihodnosti ostane in da se bo tu se naprej govorilo slovensko, smo ustanovili lastno drzavo Slovenijo. Drugim avtohtonim neslovenskim kulturam seveda gredo posebne pravice- sam bi se zavzel za priznanje pravic nemsko govorečih, ki se jim po drugi vojni brez ugotavljanja osebne krivde kot kulturi zgodila velika krivica. Ostali, delovni imigranti pa naj vzamejo na znanje, da je to drzava slovenskega naroda in se temu prilagodijo. Nesprejemljivo je, da se nekateri priseljenci se vedno obnasajo kot da smo Jugoslavija. Ne vem, kaj te, Peter Klepec, vodi k taksnemu radikalnemu anacionalnemu pisanju. Mogoce racionalizacija neuspeha pri prenasanju slovenske zavesti na potomce v nekem ekonomsko superiornem okolju?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.