Na Prešernov dan je kulturno po vsej državi

8. februar je slovenski praznik kulture. Praznujemo ga v spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je umrl na ta dan leta 1849. Praznik je razglasila bivša država leta 1945, nova pa ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

Dr. France Prešern je bil pravnik, pesnik, pisatelj in mislec, rojen v kmečki družini v Vrbi, 3. decembra 1800. Študij prava je končal na Dunaju, od koder se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri njihovem pisanju pa ga je pomembno usmerjal njegov prijatelj Matija Čop. Prešern je bil prvi Slovenec, ki se je po kakovosti pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi.

Zdravljica sprva cenzurirana

Del njegovega pesniškega opusa so zaznamovale tudi življenjske preizkušnje, kot je bila nesrečna zaljubljenost v Primičevo Julijo, ki ji je posvetil tudi znameniti Sonetni venec. Kot pesnik v času svojega življenja ni bil priznan, danes pa velja za največjega slovenskega pesnika.

Za vrhunec njegove poezije velja Zdravljica, ki pa je bila napisana leta 1844, v obdobju stroge politične cenzure v nekdanji avstrijski monarhiji. Pesem zato ni mogla biti objavljena v Prešernovih »Pesmih«, zato je lahko izšla šele po padcu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure leta 1848. Navdihovala je tudi poznejše generacije, v obdobju osamosvajanja leta 1990 pa je del te pesmi postal slovenska himna.

Pestro dogajanje po vsej državi

Tudi letos državni praznik zaznamujemo po vsej državi. Številne kulturne ustanove so brezplačno odprle vrata obiskovalcem. Osrednja slovesnosti bo sredi dneva v Vrbi, kjer so v petek odprli prenovljeno Prešernovo rojstno hišo. V Kranju že poteka tradicionalen Prešernov smenj, pred tamkajšnjim Prešernovim gledališčem bodo potekali tudi nastopi pevskih zborov in recitacije. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se bo medtem že 40. leto zapored opoldne začel recital pesnikovih najslavnejših del.

Že sinoči so sicer na osrednji državni proslavi podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade Prešernovega sklada. Velika nagrajenca sta plesalka Mateja Bučar in oblikovalec Saša J. Mächtig.

Zelo kulturna statistika

Da narodu kultura veliko pomeni, dokazujejo tudi statistični podatki. Kot ugotavljajo v Statističnem uradu RS, si je razstave v muzejih in galerijah leta 2024 ogledalo 2,8 milijona ljudi, prireditve na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov pa 3,9 milijona. Izšlo je 1.987 naslovov leposlovnih knjig, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije.

Splošne knjižnice so bile predlani organizirane kot mreža 235 osrednjih in krajevnih knjižnic ter 13 potujočih oz. bibliobusov. Imele so več kot 441.000 vpisanih članov in naštele okoli 8,7 milijona obiskov, torej jih je vsak član obiskal povprečno dvajsetkrat in si izposodil 47 knjig, brošur oz. serijskih publikacij.

Filmski distributerji so zagotovili predvajanje 41 slovenskih in 363 tujih filmov v kinematografih, kjer so našteli več kot 1,7 milijona gledalcev. Slovenske filme si je ogledalo nekaj več kot 185.000 gledalcev ali povprečno 4.517 gledalcev na film, tuje pa nekaj več kot 1,5 milijona obiskovalcev oziroma povprečno 4.285 gledalcev na film.

Konec leta 2024 je enega od 20 poklicev, značilnih za področje kulture, opravljalo 16.416 ljudi, med njimi 61,9 odstotka zaposlenih in 38,1 odstotka samozaposlenih.

Kultura ni samo umetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika kulturo sicer opredeljuje na več načinov; med drugim kot skupek dosežkov, vrednot človeške družbe; kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja; pa kot dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja; pa tudi kot lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm in pravil pri vedenju in ravnanju.

Kot posamezniki glede na kulturno udejstvovanje morda še cenimo dosežke človeške družbe in ustvarjalnost umetniškega delovanja. Ali kulturo kažemo v obvladanju in uporabljanju splošno veljavnih načel pri vedenju in ravnanju, pa je, zlasti ko gre za ravnanja aktualnih najvišjih predstavnikov države, že drugo vprašanje.