Na levi so se upravičeno ustrašili: Damir Črnčec visoko kotira pri Golobu, dišalo naj bi mu ministrsko mesto

Potem ko vlada v četrtek Boštjanu Lindavu, v. d. generalnega direktorja Policije, ni dala polnega mandata, ampak mu je podaljšala “v.d.-jevstvo”, so se v medijih pojavila ugibanja o prvih nesoglasjih znotraj Golobove ekipe.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je včeraj v izjavi za medije poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Na tem bo vztrajala, je zatrdila in spomnila na predvolilne obljube. Lindav uživa njeno polno zaupanje.

Po naših informacijah gre za interni spopad, v ozadju katerega ni nihče drug kot Damir Črnčec. Ta naj bi pridobil Golobovo zaupanje in potihem upal tudi na stolček ministra za notranje zadeve. 

Še vedno vršilec dolžnosti

Pred dnevi je morala predlagati podaljšanje mandata vršilca dolžnosti generalnemu direktorju Policije Boštjanu Lindavu, ker se njen predlog, da se ga imenuje za polni mandat, nikakor ne znajde na dnevnem redu vlade. Razpis je že davno mimo, Lindava je potrdil uradniški svet – a predsednik vlade Robert Golob ga ne želi imenovati za polni mandat.

Tatjana Bobnar je nedavno suvereno prestala interpelacijo v državnem zboru, a naj bi ministrica, ki prihaja prav iz kvote vladajoče stranke Gibanje Svoboda, izgubljala podporo predsednika vlade. Kot smo izvedeli neuradno, naj premierju ne bi bilo pogodu spoznanje, da se policija prepočasi čisti vpliva, ki ga naj bi v to inštitucijo vnesla SDS. Četudi so bili ob prihodu Golobove vlade zamenjani številni vodilni kadri, dobro obveščeni viri pravijo, da “pogrešajo resne kadrovske posege v policijo, ki se sploh še niso resno začeli”.

Politika in stroka

Predsednika vlade Goloba in vplivne ljudi iz njegovega kroga še vedno motijo nekateri preiskovalci NPU in premajhna avtonomija tega organa, kakor tudi vodstveni kadri na novogoriški policijski upravi ter nekateri komandirji oziroma načelniki policijskih postaj, ki so izdajali globe za prekrškarje v času epidemije.

Ministrica vztraja pri stališču, da se politika ne sme vmešavati v delo policije. “Prepričana sem, da je nazadnje to tudi stališče vlade Republike Slovenije, ker konec koncev je to ljudem obljubljala,” je bila jasna ministrica Tatjana Bobnar v izjavi ob robu slovesnosti ob predaji 40 intervencijskih kombiniranih vozil policiji.

Pri tem bo vztrajala, tudi če jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala. “To me je 13. marca 2020 stalo položaja generalne direktorice policije, ker politiki nisem dala podatkov, za katere je v nadaljevanju tudi državno tožilstvo ocenilo, da ji niso pripadali, in na tem stališču stojim tudi sedaj kot ministrica za notranje zadeve,” je dejala.

Ministrica Bobnar se je na vse to, kar se dogaja v zakulisju, zdaj pa je prestopilo tudi v medije, odzvala s sporočilom za javnost, v katerega je zapisala dolg seznamom aktivnosti, ki da jih je sama izvedla na ministrstvu glede postopanj prejšnjega vodstva, predvsem v luči policijskih aktivnosti na protestih.

Pri tem se je Ministrstvo za notranje zadeve oglasilo tudi na temo vodstva Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). “V Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji med drugim pripravljamo zakonodajo, ki bo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) omogočila večjo samostojnost. Očitki, ki se v teh dneh pojavljajo v tej zvezi, so brezpredmetni, saj ima NPU že sedaj vse možnosti za delo, kot jih je imel pred 2020. Julija je bila namreč sprejeta sprememba Zakona o organiziranosti in delu v policiji (civilna iniciativa), ki je odpravila škodljive spremembe, ki jih je uvedla predhodna vlada. Novela Zakona o organiziranosti in delu v policiji bo uredila imenovanje in razrešitev generalnega direktorja policije, pa tudi direktorja NPU, da ne bosta odvisna od vsakokratne volje politike,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Ministrico brani tudi levičarska Pravna mreža

Pravna mreža za varstvo demokracije je sporočila, da podpira prizadevanja za strokovno in zakonito delo ministrstva za notranje zadeve in policije ter nasprotuje vsakemu političnemu vmešavanju v delo represivnih organov.

To predstavlja grožnjo spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavini prava. Opozarjamo tudi na nedopustnost samovoljnega sklicevanja nosilcev politične moči na pričakovanja in zahteve ‘protestniške civilne družbe. Za varstvo demokratične in pravne države, ki bo na temelju zakonitega, transparentnega in strokovnega delovanja zagotavljala enake pravice za vse, smo si pri Pravni mreži prizadevali pod prejšnjo oblastjo in si bomo tudi v prihodnje,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Zakulisni politični boj

Očitki, da Bobnarjeva zavira tako imenovano “dejanšizacijo” na policiji, so sicer iz trte zviti in preusmerjanje pozornosti, saj je tam zamenjala praktično vse – imenovane pod prejšnjo vlado. Obenem pa naj ne bi dovolila, da se kadrira po želji določenih političnih akterjev blizu aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba.

Po neuradnih informacijah naj bi imel na Goloba precejšen vpliv državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, po navedbah Dnevnika, pred tem pa še Požareporta, pa naj bi bil premier dovzeten za predloge nekdanjega policijskega specialca Miloša Njegoslava Milovića, ki se že dlje časa ukvarja s pravnim, poslovnim in varnostnim svetovanjem. Milović naj bi bil po navedbah Dnevnika neformalni idejni vodja prve lekcije policiji, ko je morala policija varovanje Goloba in njegovih bližnjih prepustiti generalnemu sekretariatu vlade.

Kombinacija delovanja Damirja Črnčeca in PR-ovke aktualne vlade Vesne Vuković bi bila lahko pri vsem tem dogajanju velikega pomena. Prvi se je namreč “proslavil” že v času vlade Marjana Šarca, o čemer smo pisali že v tem prispevku.

Veliko presenečenje je bilo, ko je Robert Golob ponudil ministrsko mesto na obrambnem ministrstvu nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu. Črnčec ima sicer za zasedbo mesta državnega sekretarja vse potrebne kvalifikacije, so imeli pa že takrat zaradi tega težave v drugih strankah na levici.

Kot sklepa Bojan Požar, smo lahko priča tudi večjim premikom znotraj vlade, saj naj premier ne bi bil zadovoljen z delom kar nekaj ministrov. Tarče naj bi bili minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za okolje in prostor Uroš Brežan in celo minister za infrastrukturo Bojan Kumer, sicer znan kot Golobov dolgoletni zvesti kader.

To ni hec
Da gre za resen spopad znotraj vladnih vrst, in to že po dobrega pol leta na oblasti, priča dejstvo, da se je preko udarnih naslovnic najvplivnejših televizij angažirala vplivna pravniška skupina aktivistične leve civilne družbe in interesnih skupin, zbrana pod imenom Pravna mreža za varstvo demokracije.

Kako na nož gre, kažejo naslovi, kot je: “Depolitizacija policije, to kaže na ravnanje prejšnje vlade” (24ur.com) in “Pravna mreža: Vmešavanje politike v delo represivnih organov pomeni grožnjo vladavini prava” (MMC RTV, ki so ga medtem že spremenili).

Ali se bo vse skupaj končalo z eskalacijo ali s pomiritvijo zaradi “višjih ciljev” (beri: izkušenj s posledicami padca Šarčeve vlade), bo zanimivo opazovati v naslednjih mesecih. Lahko se namreč tudi zgodi, da bo na koncu tako, kot že nekaj časa pravijo nekateri v zakulisju opozicijskih vrst: Golobove je za pustiti na miru in zgolj potrpežljivo počakati, da se potolčejo med seboj. 

15 komentarjev

    • Vera
      Del resnice je res tudi v tem, kar ste napisali.
      Kdo obvladuje Ljubljano?
      Kdo vodi VRHOVNO sodišče?

      Kučan, kot stric iz ozadja in prvi predsednik Slovenije, naj bi bil po očetu Madžar.
      Tudi predsednica Slovenije ima moža, ki kot nekateri namigujejo ni 100% SLOVENSKE krvi.

      Golob, ki naj bi bil 100% Slovenec, pa tudi dela proti Sloveniji.
      Zakaj?

      • Načelno bi moralo biti vseeno, kaj je kdo po krvi, toda vedno so bile najslabše poturice. Takih pa v slovenski politiki ne manjka, so predvsem na levici, čeprav se tudi na desnici znajdejo kakšni puckoti. Problem nas Slovencev je, da nismo državotvorni. Samo pri takšnem narodu lahko na volitvah zmagujejo tisti, ki jim samostojna Slovenija ni intimna želja. Ali bi lahko bil v Beogradu izvoljen za župana hrvaški ustaš? – V največjih dveh slovenskih mestih pa sta bila ponovno izvoljena za župana nekdanja Miloševićeva podrepnika.

Komentiraj