Na kaj ljudje nasedajo, ko gre za evtanazijo

Končanje življenja je pravica posameznika; nihče drug je nima pravice omejevati. Zdravnik lahko vedno odkloni sodelovanje pri samomoru iz naslova ugovora vesti, nihče mu ne more ničesar očitati.

Zaradi mene lahko vsak računa razliko v zdravstvenih stroških med paliativo ali samomorom, med božjimi zapovedmi ali Marxovimi napotki, moralizira tako ali drugače.

Sam bi si želel imeti možnosti dostojno končati svoje življenje na svoj način, ob trenutku, ki si ga želim, ob ljudeh, ki jih imam rad.

Sodelavka mi je povedala zgodbo bodočega zeta in Nizozemske, ki živi v SLO. Njegov stric je, pri polni zavesti, pridobil dovoljenje za evtanazijo in jo tudi izvedel (sam je pritisnil na gumb za injiciranje strupa). Long story short: izkušnja "zeta" je bila, kljub tragičnosti dogodka, ena najlepših, ki jih je kadarkoli doživel. Zbrana družina, obujanje lepih spominov, srčna poslovitev in miren odhod. Želel si je, da bi se lahko nekoč tudi sam tak poslovil od svojih najbližjih in v čudoviti izkušnji prešel - kamorkoli pač že preidemo.

Veliko lepše je živetu v svetu, kjer so nekatere reči svete. Sveto je človeško življenje, svet je na primer tudi zakon pa sveta maša, sveta spoved, Gospodov dan... Kako vemo, kaj je sveto? Živi Bog sam nam je razodel. Nekateri pa so pač samo prevzeli te pametne navade glede svetosti nekaterih reči. Mi, ki nam je še kaj sveto, zagotovo živimo bolje, polnejse in bolj smiselno življenje. Nekaterim pa nič ni sveto in živijo mizerno, depresivno, tesnobno... in v to bi radi še nas potunkali, ker želijo opravičiti svojo bedo. V resnici so zares ubogi oni. Na žalost je ta nihilizem in sekularizem sedaj postal norma. Bolna družba.

Vsi potihoma upamo, da bomo imeli srečo in bomo šli skozi brez prehudega trpljenja. Povejte, le kdo izmed nas si želi, da bi bil nekaj let na postelji, v plenicah, brez dostojanstva, da bi vegetiral, gledal v strop in milostno čakal smrt? Nihče si tega ne želi! Grozno je že pomisliti na to. Pričakovati, da bomo nekaj let ležali doma in da bodo otroci skrbeli za nas, nas obračali, dvigovali in menjavali plenice, je tudi nemogoče. Saj so vsi v službah in kdo ve do kdaj bodo morali delat.
No, nekateri imajo srečo, jim je slabo, padejo dol in jih v trenutku ni več. Nekateri imajo srečo in umrejo v spanju. Bolj kot je medicina napredovala (hvala Bogu, koliko življenj reši!), pa po drugi strani podaljšuje življenje v nedogled. Kdaj je to dovolj? Kdo je tisti, ki postavlja mejo?
Jaz prosim Boga za srečno zadnjo uro. Da ne bi bila nobenemu v breme.
Da me Bog pokliče k sebi "on day at the time".

Glavni problem evtanazije vidim v veliki možnosti njene zlorabe z namenom ne samo znebiti se onemoglih ljudi, ampak tudi nezaželenih. Človek ima načeloma pravico odločiti se za smrt, ampak to mora biti njegova svobodna in neodvisna odločitev, ne pa nekaj, storjeno na prigovarjanje ali celo grožnje. V družbi, kjer prevladujejo leve vrednote - slovenska je tipičen tak primer - življenje ni sveto in nek zakulisni gremij lahko celo dobi možnost odločanja, kdo še sme živeti in kdo ne več. Mogoče se to ta hip zdi še znanstvena fantastika, ampak iz zgodovine vemo, da se le-ta včasih udejani že v nekaj desetletjih. Zato reči ne kulturi smrti, ki je zaščitni znak levice.

Težava je v tem, da je Bog človeku dal svobodno voljo. Čudovito je biti svoboden v odločitvah, če si hkrati še napajan z milostjo božjo, ki te vodi skozi življenje, da delaš kolikor toliko prav. Da spoštuješ naravne danosti in se zavežeš k etičnemu ravnanju. Kje smo danes? Daleč od tega, da bi živeli odgovorno do sebe in sočloveka. Slabo vzgojeni. Narobe vzgajani. Iščoči instant srečo za vsako ceno. Ko se jih nabere dovolj veliko število takih, izvolijo take, ki bodo sprejeli zakon. Zakone moramo pa spoštovati. A res?

lepo po vrsti, kdo od komentatorjev je imel v ožji družini koga, ju je bil v zadnjem stadiju raka, ko niti čezmerna doza morfija ne pomaga več, ko bolnik vidi edino odrešitev v smrti. kdo med vami?

Sit lačnemu ne verjame. Ali prevedeno v to situacijo: ko si zdrav, sit in na toplem, ko ti nič ne manjka, razmišljaš tako, ko si bolan, ves v bolečinah, ko zate v paliativi ni prostora, ko nimaš nikogar....razmišljaš drugače.

Dolgo sem upal, da se bodo Slovenci kot narod obdržali vsaj do konca tega stoletja, pa iz tega ne bo nič.

Pred rojstvom preži na njih splav, skozi življenje pa jim bodo ponujali evtanazijo.

Samo iz trme se bo še kak Slovenec rodil živ ali dočakal naravno smrt.

Neizpodbitno dejstvo je da bo ešalon smrti v kombiju od vrat do vrat komandirala tov. Meden.
Ko se bo norim CSD-jevkam in kakšnemu v ožjem sorodstvu zdelo, da potrebujejo po stanovanjski shemi prosto stanovanje, bodo prišli pred vrata z mavričnim kombijem, (jasno da gre za nedoločen spol!!) in zagotovili skrbno spremstvo k samomoru.
KO KO POSTANE DRUŽBA BLAZNA SE NAJPREJ ZAČNE UKVARJATI S SPOLNOSTNJO MED ČLOVEKOM IN ŽIVALMI, POTEM TAKO SPAKEDRANŠČINO NORI KULTURNIKI NADGRADIJO S PREŠERNOVO NAGRADO,
no in na koncu drage državljanke in državljani predstavnik države (predsednica DZ, predsednik vlade in predsednica države) vzdihujejo zaradi skrbi za živali tako, da jim uredijo dostojno bivanje, medtem ko tiste davkoplačevalce, ki plačujejo davke pošljejo v smrt!
Pravite spoštovani volivci SVOBODE, da to ni res!
Še res je! Pa veste kako, zelo enostavno, za živali se prednostno z zakonom poskrbi, pri vas pa za vašega zdravnika napravijo časovnico (nikoli ne boš prišel do zdravnika), zmešane PR-ovke poskakujejo od veselja, ker so zaposlene da stalno lažejo in se delajo neumne, Vi pa lepo končata sam samcat v stanovanju do poslednjega diha.
Ura norcev, časovnica pa tik taka naprej.
Sreča je v tem, da bo tudi tem norcem enkrat nekdo povedal, da jih ima poln kufer!!

re:...Ne, ne bi želel živeti v družbi, ki...

Ja, drzavljani morajo imeti moznost, da se distancirajo od drzave/dezele/druzbe, ki ne izpolnjuje osnovnih eticnih kriterijev.
Kot je rekla Ga. Merkel v nekem drugem kontekstu:"...potem to ni moja dezela..."

Ne vem kam spada to, ampak naravni smrti je treba pustiti, da pride sama. Kdaj je to, je zmeraj manj jasno. Do kdaj človeka oživljati? Do kdaj ga umetno hraniti? Do kdaj življenje ohranjati s pomočjo vseh mogočih aparatur? Poznala sem gospo, ki je odklonila operacijo, ki bi ji najbrž lahko še za nekaj časa podaljšala življenje. Njej pa se je zdelo, da živi že dovolj časa ( 85 let ). Jaz bi se na njenem mestu odločila enako, naj narava sama opravi svoje.

Hja, eden od pomembnih argumentov, ki so definirali nacisticni sistem kot zlocinski, je bilo prav dejstvo, da je ta definiral katero zivljenje ni vredno obstoja - in potem je "sistem" masovno evtanaziral mnozico bolnikov, dusevno prizadetih ali kakorkoli drugace nevrednih ljudi. Konec koncev tudi Zidov, ki so tudi spadali v kategorijo nevrednih. Na koncu so sistemu sodili v Nürnbergu za zlöocin proti clovecnosti.

In sedaj se zopet pojavljajo novi kriteriji katero zivljenje je nevredno zivljenja. Kam pa to pelje? V novi Nürnberg?

Nič narobe. Bolje hitra in neboleča smrt kot pa vegetiranje v tri dni, leta in leta...

Sodobno hlepenje po uzakonitvi evtanazije ima popolnoma isto ideološko podstat, kakor je opisana na spodnji povezavi - le da je dandanašnji vse to ozaljšano z obilnim blebetanjem o nekakšni hipotetični želji, da bi z umorom preprečili tuje trpljenje:

ttps://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/euthanasia-program

Tudi evtanazija, kot jo je opisal avtor, je sramotno, zavržno in ponižujoče dejanje za vsako 'človeško bitje', kot je bilo poimenovano, še posebej pa za vsakega dohtarja.