Na državni proslavi pozivi k enotnosti in sodelovanju. Protestniki v Ljubljani negirali ustavno sodišče (foto)

Protest, 27. april 2021. Vir: Peter Merše, Domovina.je
POSLUŠAJ ČLANEK
"Danes izražamo spoštovanje slovenskemu odporništvu, ki nas je ohranjalo skozi zgodovino," je na državni proslavi ob Dnevi upora proti okupatorju na Mali Gori nad Ribnico dejal slavnostni govornik Zdravko Počivalšek. Ter dodal, da smo Slovenci v zgodovini pogosto pokazali, da znamo kot narod prepoznati klic svojega časa in da se znamo na ta klic tudi ustrezno odzvati.

A povsem drugačen odziv so na Prešernovem trgu v Ljubljani pokazali protestniki  proti 14. slovenski vladi, ki jo vodi Janez Janša. Po ocenah se je v našem glavnem mestu zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so popolnoma napolnili Prešernov trg in okoliške ulice. Ključno sporočilo protestnikov je bila predvsem mržnja do aktualne desnosredinske vlade.

Za spoštovanje varnostnih ukrepov (držanje razdalje, uporaba zaščitnih mask, če razdalja ni mogoča) na nezakonitem neprijavljenem protestu ni bilo poskrbljeno, s čimer se je izkazala zmota ustavnega sodišča ob zadržanju prepovedi shodov, češ da je za spoštovanje epidemioloških ukrepov na protestih mogoče poskrbeti enako enostavno kot na cerkvenih obredih na prostem. Kot tudi, da na javnih shodih ni težko preprečiti, da bi se zbralo večje število ljudi od dovoljenega.

Dan upora proti okupatorju je slovenska država, z udeležbo predsednika države in vlade, počastila s proslavo na Mali Gori nad Ribnico, kjer se je 13. maja 1941 v prvi uporniški akciji proti okupatorju na slovenskem nekaj pripadnikov protifašistične organizacije TIGR spopadlo z italijansko patruljo.

Slavnostni govornik, podpredsednik vlade, Zdravko Počivalšek, je izpostavil, da je bilo slovensko odporništvo v resnici vedno pomemben steber naše identitete. "Ko so bili ogroženi naš jezik, naša kultura, naš način življenja, smo znali vstati in se postaviti v bran svojega največjega bogastva. Znali smo obraniti svoje ozemlje, svoje premoženje. Pogosto smo v zgodovini pokazali, da znamo kot narod prepoznati klic svojega časa in da se znamo na ta klic tudi ustrezno odzvati." 

"Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno. In ob takih dnevih je to pomembno povedati. Ker za to takšni dnevi tudi so," je povedal Počivalšek. Ter nadaljeval, da "pri nas pa prevladuje praksa, ki ni ravno zdrava za nacijo. Praksa, da se spomin na ta sveti čas naše zgodovine iz dneva v dan zlorablja za politikantstvo in zdraharstvo. To za nikogar, ki to počne, ne more biti poklon tem, v imenu katerih to počne."

Slovence je pozval k poenotenju, ne pa iskanju tistega, kar nas razdvaja.



Novica o državni slovesnosti na 24ur.com


V kulturnem programu slovesnosti je bila "poudarjena čistost misli in duha, izražena skozi poezijo predvsem malo znanih ali celo nekolikanj zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa uveljavljenega avtorja Karla Destovnika - Kajuha," kot so zapisali v vladnem Uradu za komuniciranje.

Nekatere, denimo portal 24ur.com, je zmotila prisotnost Balantičeve poezije, ker je kamniški pesnik umrl v domobranski uniformi in so vse skupaj razumeli kot provokacijo.

Ulice, ceste, mostovi, bolnišnice, oblast ... vse je njihovo


Današnji protestni shod bi verjetno še najbolje povzele zaključne besede enega od organizatorjev Jaše Jenulla, ki je zbrano množico na Prešernovem trgu odslovil z besedami:

Čigave so ulice - naše.
Čigave so ulice - naše.
Čigave so ceste - naše.
Čigavi so mostovi - naši.
Čigave so bolnišnice - naše.
Čigave so šole - naše.
Čigav je parlament - naš.
Čigava je vlada - naša.
Čigava je oblast - naša.

Ocufana krizantema


Že pred tem so zbrane na Prešernovem trgu nagovorili predstavniki iz različnih družbenih področji, nastopil pa je tudi kantavtor Jani Kovačič in pevski zbor Kombinatke z zimzelenimi revolucionarnimi pesmimi, kot so Revolucija, Hej brigade in Nabrusimo kose.

Sledil je govor Žive Vidmar, hčerke Josipa Vidmarja, ki je opozorila, da fašizmu nasilje ni bilo tuje. Ob tem je postavila nekakšen enačaj med pokolom otrok v Strunjanu (kjer so fašisti med streljanjem z vlaka ubili dva otroka, pet pa ranili, dva od njih sta ostala invalida vse življenje) in policijskim preganjanjem mladincev v Mariboru. Izpostavila je tudi skrb za razvoj slovenske kulture v času NOB in kasnejši gospodarski razvoj Jugoslavije, medtem ko današnja država razen avtocestnega križa ni zgradila ničesar, od kulture pa imamo danes zgolj ocufano Cankarjevo krizantemo.

Vladajo nam mrzli ljudje


Sledil je nastop enega od največjih kritikov vlade dr. Dragana Petrovca, ki je svoj nastop začel z besedami:

27. april 2021, zebe, zebe v telo in v dušo,
vladajo nam mrzli ljudje,
ko bi bili drugačni, bi čutili z nami,
ne bi bilo cinizma, goljufanja in laži,
lažejo nam in svetu, pravijo da rešujejo življenja - reševanje življenj je za to vlado zgolj stranski učinek bogatenja.

Tako je Petrovec zbrane znova opozoril na rabote pri nabavi zaščitne opreme. Trenutnega premierja Janeza Janšo pa je obsodil, mu ni mar ne za zakone, ne za ljudi. Spomnil je tudi na njegov domnevni državni udar leta 1994.

Na koncu je protestnike pozval, naj se njihov upor nadaljuje takoj jutri zjutraj, bodisi v njihovem delovnem okolju, bodisi kjerkoili drugje.

Protestniki so izrazili svoje globoko nestrinjanje s politikami trenutne vlade tudi na področjih mladinske politike, medijske svobode, sodstva in varstva okolja.

Seveda pa ni manjkalo niti pozivov k odstopu vlade, govorniki pa so večkrat opozorili tudi na to, da v drugi svetovni vojni niso zmagali ne fašisti in nacisti, ampak da smo zmagali mi, antifašisti.

Protestniki pa so seveda napovedali tudi, da se bodo zdaj že tradicionalni petkovi protesti nadaljevali vse do padca vlade.



..



jhjh

 



https://twitter.com/poglajen/status/1387130365773553666

 
KOMENTAR: Uredništvo
Smo leta 1941 ali 2021
Kot pravijo protestniki, bodo ne glede na epidemiološko situacijo ter dejstvo, ki se je izkazalo danes (da namreč epidemioloških ukrepov niso sposobni spoštovati), k množičnim zbiranjem pozivali vse do konca vlade Janeza Janše, torej še vsaj dobro leto dni. Ni namreč za pričakovati, da bi vlada svoj mandat končala kaj prej. Pa tudi če bi, je to legitimno, če se zgodi po demokratični poti. Lahko pa nas skrbi, ker se protestniki vse bolj zavedajo, da se ta po demokratični poti ne more zgoditi, zato iz predalov vlečejo revolucionarno retoriko iz leta 1941. Toda ta je imela za seboj vsaj neko ideologijo. Ko pa današnje govore očistimo te revolucionarne navlake, žal ne dobimo ničesar. Popolnoma ničesar. Primerjanje fašističnega zločina iz leta 1921 s prijaznim sodnim preganjanjem leta 2021 pa je znak, da je nekdo v stoletju, ki se je zgodilo vmes, popolnoma izgubil stik z realnostjo. In te navlake se bodo morali nadobudni revolucionarji kmalu očistiti. Drugače se naši državi prav gotovo ne piše nič dobrega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki