Mladi migranti iz balkanskih gozdov na mejah EU
Balkanska migrantska pot je uradno zaprta, a v gozdovih na meji med Srbijo in Hrvaško taborijo mladi Maročani, Afganistanci, Pakistanci, Sirci in drugi, ki iz noči v noč iščejo svojo priložnost za vstop v deželo sanj, Evropsko unijo.
Slednje jim ravno ne uspeva, saj so policisti zelo pazljivi in tudi neusmiljeni. Srbska policija redno uničuje njihove bivake in šotore ter jih skuša odvrniti od potikanja po obmejnih gozdovih, piše EU Observer.
V tem mediju predstavljajo zgodbo mladeničev večinoma v zgodnjih dvajsetih, Maročana Zekeriaha, ki sanja o življenju na Švedskem, Afganistanca Mohameda in Pakistanca Selmana. Z vztrajnimi poskusi prestopa meje tvegajo hude poškodbe, oziroma vsaj policijsko nasilje, pišejo pri mediju.
19-letni Selman je denimo srbsko-hrvaško mejo na različnih mestih skušal prestopiti že desetkrat, a je bil vedno bodisi potisnjen nazaj ali pa pretepen s strani policije. V Srbiji je zdaj ujet že šest mesecev, na poti z doma - Pakistana - pa je že več kot leto dni.
"Prišel sem preko Turčije, nato grškega Lerosa, Aten, Makedonije in sedaj Srbije," v tekoči angleščini novinarju EU Observerja razlaga 23-letni Maročan Zakeriah.
V Hrvaško je poskusil vstopiti preko Bosne, a ga je bosanska policija aretirala in ga poslala nazaj v Srbijo. "Nekateri so ostali v bosanskih zaporih. To ni najboljša pot za nas," pravi.
A njegova vztrajnost ne popušča. "Nič druga mi ne preostane kot da poskušam vedno znova. Za zdaj edina odprta pot proti Evropi vodi skozi Hrvaško."
Fantje so del množičnejše skupine več sto migrantov, ki se zadržujejo v "balkanski džungli," kot sami pravijo pogozdenem območju na srbsko-hrvaški meji. Večinoma so prišli iz Beograda, potem, ko so oblasti zaprle tamkajšnje centre ter migrante preselile na razne druge lokacije po Srbiji.
Številni so v strahu, da bi jim omejili gibanje, iz novih bivališč nemudoma zbežali. Nekateri kampi so namreč zaprti sprejemni centri, v katerih so pogosto zelo slabi pogoji za življenje.
Po poročanju urada za begunce pri OZN je samo v aprilu 262 ljudi pritožilo, da so jim bile pri poskusu vstopa iz Srbije v Hrvaško kršene pravice, ker so bili potisnjeni nazaj in niso mogli zaprositi za azil znotraj EU.
Policijo obtožujejo brutalnosti in nasilja, denimo pretepanja z lesenimi palicami in drevesnimi vejami. Nekaterim bi naj uničili mobilne telefone, spet drugim naj bi celo pobrali gotovino.
Hrvaška policija tovrstne obtožbe zavrača, a so zaradi pritiska nevladnih organizacij kljub temu sprožili preiskavo.
Slednje jim ravno ne uspeva, saj so policisti zelo pazljivi in tudi neusmiljeni. Srbska policija redno uničuje njihove bivake in šotore ter jih skuša odvrniti od potikanja po obmejnih gozdovih, piše EU Observer.
V tem mediju predstavljajo zgodbo mladeničev večinoma v zgodnjih dvajsetih, Maročana Zekeriaha, ki sanja o življenju na Švedskem, Afganistanca Mohameda in Pakistanca Selmana. Z vztrajnimi poskusi prestopa meje tvegajo hude poškodbe, oziroma vsaj policijsko nasilje, pišejo pri mediju.
19-letni Selman je denimo srbsko-hrvaško mejo na različnih mestih skušal prestopiti že desetkrat, a je bil vedno bodisi potisnjen nazaj ali pa pretepen s strani policije. V Srbiji je zdaj ujet že šest mesecev, na poti z doma - Pakistana - pa je že več kot leto dni.
"Prišel sem preko Turčije, nato grškega Lerosa, Aten, Makedonije in sedaj Srbije," v tekoči angleščini novinarju EU Observerja razlaga 23-letni Maročan Zakeriah.
V Hrvaško je poskusil vstopiti preko Bosne, a ga je bosanska policija aretirala in ga poslala nazaj v Srbijo. "Nekateri so ostali v bosanskih zaporih. To ni najboljša pot za nas," pravi.
A njegova vztrajnost ne popušča. "Nič druga mi ne preostane kot da poskušam vedno znova. Za zdaj edina odprta pot proti Evropi vodi skozi Hrvaško."
Prebivalci "balkanske džungle"
Fantje so del množičnejše skupine več sto migrantov, ki se zadržujejo v "balkanski džungli," kot sami pravijo pogozdenem območju na srbsko-hrvaški meji. Večinoma so prišli iz Beograda, potem, ko so oblasti zaprle tamkajšnje centre ter migrante preselile na razne druge lokacije po Srbiji.
Številni so v strahu, da bi jim omejili gibanje, iz novih bivališč nemudoma zbežali. Nekateri kampi so namreč zaprti sprejemni centri, v katerih so pogosto zelo slabi pogoji za življenje.
Po poročanju urada za begunce pri OZN je samo v aprilu 262 ljudi pritožilo, da so jim bile pri poskusu vstopa iz Srbije v Hrvaško kršene pravice, ker so bili potisnjeni nazaj in niso mogli zaprositi za azil znotraj EU.
Policijo obtožujejo brutalnosti in nasilja, denimo pretepanja z lesenimi palicami in drevesnimi vejami. Nekaterim bi naj uničili mobilne telefone, spet drugim naj bi celo pobrali gotovino.
Hrvaška policija tovrstne obtožbe zavrača, a so zaradi pritiska nevladnih organizacij kljub temu sprožili preiskavo.
Da bi dobili azil, so se egipčanski muslimani pretvarjali, da so koptski kristjani
Zanimiva zgodba prihaja iz "dežele tam spodaj". Da bi dobili azil in si izboljšali možnosti, da ostanejo v Avstraliji, so se muslimani iz Egipta pretvarjali, da so koptski kristjani in bi bila njihova deportacija v Egipt nevarna, piše The Gospel Herald.
Slednje je razkril avstralski minister za imigracijo Peter Dutton, potem ko so ga vprašali po razlogih za napovedano večjo deportacijo tako imenovanih koptskih kristjanov v Egip, ki jo naj bi izvršili naslednji mesec.
"Ne nameravamo pošiljati ljudi nazaj na njihovo škodo. Ampak imamo primere, ko so sodišča ugotovila, da so prošnje za azil ponarejene," utemeljuje.
Zanimiva zgodba prihaja iz "dežele tam spodaj". Da bi dobili azil in si izboljšali možnosti, da ostanejo v Avstraliji, so se muslimani iz Egipta pretvarjali, da so koptski kristjani in bi bila njihova deportacija v Egipt nevarna, piše The Gospel Herald.
Slednje je razkril avstralski minister za imigracijo Peter Dutton, potem ko so ga vprašali po razlogih za napovedano večjo deportacijo tako imenovanih koptskih kristjanov v Egip, ki jo naj bi izvršili naslednji mesec.
"Ne nameravamo pošiljati ljudi nazaj na njihovo škodo. Ampak imamo primere, ko so sodišča ugotovila, da so prošnje za azil ponarejene," utemeljuje.
Zadnje objave
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
31. 5. 2026 ob 16:30
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
31. 5. 2026 ob 12:57
Lojze Hlede: Glasba, ki spominja na mlada leta
31. 5. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
lojze19
Kaj bi radi povedali? Ti ljudje so ekonomski emigranti in imajo uradne poti, da dosežejo svoje cilje (in želje). Tudi jaz, kot državljan države, ki je v EU, moram pokazati osebni dokument na meji, če hočem delati v Avstriji moram za to dobiti tudi dovoljenje. Kaj se dogaja z njihovo domovino pa teh ljudi najbrž ne zanima!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.