Mir ljudem na Zemlji

Obhajamo prvo nedeljo v novem letu, letu 2017, ki je posvečena prazniku Marije, Božje Matere, hkrati pa je to tudi prepotrebno izpostavljeni dan miru.

Miru si vsi želimo, in upam si trditi, da si je v tem vsako človeško srce enotno z vsakim. Ni pa si verjetno enotno z vsakim, kako ta mir doseči, kako priti do trajnega miru v človeških srcih, na kakšen način in katere poti je potrebno ubrati in na katere tudi stopiti, da bi prišli res do trajnega, notranjega, srčnega,  dušnega in duševnega miru.

Resnični in pravi mir je edino trajni mir.

(Ne)iskreno prizadevanje za mir

Ko razmišljamo, kako potreben je mir na svetu, in to čisto konkretno med nami vsemi, se nam v mislim verjetno prikazujejo najrazličnejši trenutki in kraji na tej naši ljubi Zemlji, kjer bi bilo še kako potrebno priti do miru.

Srečanja, pogovori, odpravljanja zamer, prizadevanja za spravo, odpuščanje, lobiranja, prepričevanja, pogajanja, podpisovanja resolucij, dogovorov, sklepov in še česa … so nekateri zunanji znaki prizadevanja za mir. A žal prevečkrat namenjeni zgolj zunanji manifestaciji, blamaži, vzbujanju občutka, da nam je za mir in nič več kot to.

Kamere, medijsko kazanje pomembnosti in nič drugega, foto termini, občutenje, da smo prisotni pri pomembnem dogodku in nič kaj več od tega, so stvari, ki terjajo svoj krvavi davek. So zgolj zunanje namere za mir in tako zelo daleč od pravega miru.

Mir v srcu

Spisek, kaj vse je potrebno narediti za mir, lahko še po mili volji nadaljujemo, dopolnjujemo do najmanjše podrobnosti, da smo res vanj zapisali vse potrebno, a kaj nam vse to pomaga, če pa srce noče.

V srcu mora človek poosebiti in ponotranjiti željo po miru in tako bo pot do njega zagotovo pravilno izbrana.

Ker pa večkrat ni, je v tem vsa srž problematike okoli ljubega miru, pa naj si bo na osebni ali na družbeni, narodnostni, na ravni dveh sprtih strani ali pa na kateri koli drugi ravni, ki je potrebno doseči in skleniti mir.

Če bi resnično z največjo skrbnostjo gledali na to iz srca, ki si resnično želi miru, bi edino tako prepričevali ves naš razum, da preide od besed k dejanjem, potem nam mir ne uide kar tako zlahka iz naših prizadevanj.

Če bi torej pri prizadevanju za mir bilo srce najpomembnejše - srce, ki si resnično želi miru - potem mir tudi zagotovo dosežemo in to najprej v srcu, nato pa iz srca v svetu okoli nas.

Še vedno velja, da lahko daš samo tisto, kar imaš in nič drugega, saj poznamo lepo sintagmo: to ti dam iz srca, to pa je iz srca, iz srca mu privoščim … In kolikokrat se mir skrha, lahko v takih primerih kar podvomimo, da je dan iz srca.

Zatorej miru ljudem na zemlji in to iz srca. Zato: Gloria in excelsis Deo et in terra pax hominimus (slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem). Še vedno je to pomemben odmev božiča, ki izpostavlja bistveno vsebino božične božje učlovečene skrivnosti.