Minister Mesec o tem, da bo referendum botroval dvigu oskrbnin. Nekdanji minister Cigler Kralj: "Mesec zamuja z ukrepi."

vir: freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Na uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi je bil pred kratkim napovedan referendum. Zaradi tega ni mogoča izvedba novele, ki jo je predlagala vlada. V medijih lahko te dni torej slišimo o tem, kako je zaradi tega preprečeno, da bi domovi za starejše jeseni prejeli 30 milijonov evrov za ohranitev oskrbnin.


Glavno besedo je pri tem spet dobilo združenje Srebrna nit. Na Domovini pa smo se odločili preveriti, kakšna je situacija, in kaj so o tem pravili tako na vladni strani, kot na strani prejšnje vlade.



Izvajanje novele zakona zaradi referenduma zaustavljeno


Največja opozicijska stranka SDS je nedavno vložila referendum na uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi. To novelo so poslanci sicer sprejeli julija. Sedaj v državnem zboru namreč potekajo parlamentarne počitnice, zato se bo zbiranje podpisov za referendum začelo šele 1. septembra, istočasno kot podpisi za referenduma o noveli zakona o RTVS in spremembah zakona o vladi. Kot je povedal namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač so v stranki že uspeli pridobiti 4595 podpisov (potrebnih je 2500), ministrstvo za notranje zadeve pa je ugotovilo, da je pravilnih zgolj 2508, kar pa je še vedno dovolj za začetek postopkov.


Po mnenju nekaterih, npr. ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca, predsednice skupnosti socialnih zavodov Valerije Lekič Poljšak in predsednice društva Srebrna nit Biserke Marolt Meden, je referendum o noveli zakona škodljiv.


Z novelo naj bi domovi namreč prejeli 30 milijonov evrov za ohranitev oskrbnin. Ker pa je prišlo do referenduma, se bodo, po besedah Luke Mesca, oskrbnine v vmesnem zvišale za 22 odstotkov. Prejšnjo varianto zakona je predhodna vlada sprejela decembra lani, in je po Meščevih besedah neizvedljiva.


Zaradi vložitve referenduma se je izvajanje novela zakona tako zaustavilo, in sicer do takrat, ko bo znan rezultat referenduma, tako da izplačilo do tistega dne ne bo mogoče. Ali se do ta kako drugače urediti, pa je predvsem pravno vprašanje.


V združenju Srebrna nit, ki se največkrat od podobnih organizacij pojavlja v medijih, so prav tako izrazili podporo noveli in obžalovanje, da je prišlo do referenduma. Dodali so še, da ministrova obljuba, da bodo do januarja poiskali sistemske rešitve financiranja dolgotrajne oskrbe, daje upanje, da bo država končno našla stabilna sistemska proračunska sredstva za financiranje dolgotrajne oskrbe.


Nevladna organizacija Srebrna nit je zelo dejavna tudi pri evtanaziji in je pred kratkim v javnost posredovala svoj predlog zakonodaje na tem področju. Da situacija ni tako enostavna, kot si jo predstavljajo in predlagajo v svojem predlogu zakona pa smo pisali v tem članku.

Kaj je predvideval zakon o dolgotrajni oskrbi?


1. januarja 2023 naj bi se začela uporabljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Te institucije bi bile lahko treh vrst. Dve vrsti, bivalne enote in oskrbni domovi, bi sodili v pristojnost ministrstva za delo, torej bi lahko nekako rekli, da bi šlo predvsem za socialno oskrbo. Institucije tretje vrste, negovalni domovi, pa predvsem zdravstvene ustanove, sodile bi v pristojnosti ministrstva za zdravje.

1. julija 2024 se bi začela uporabljati tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do oskrbovalca družinskega člana in pravica do denarnega prejemka. Te pravice naj bi se med seboj izključevale. Upravičenec do dolgotrajne oskrbe bo torej lahko uporabil samo eno od njih. Pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji in na domu že obstajajo.

Kaj naj bi se torej po zakonu prejšnje vlade glede tega spremenilo? Predvsem to, da naj bi bilo po novem sistemsko določeno, kdo je deležen kakšnih storitev. Z vidika uporabnika pa je pomembno, da bi nov zakon prinašal večje javno sofinanciranje stroškov.

Zakon na novo uvaja možnost koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka. To pomeni, da jim bo zavod za zdravstveno zavarovanje na račun nakazal določen znesek. Poleg storitev dolgotrajne oskrbe zakon vsebuje tudi nove storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so preventivne. Vključujejo storitve s področja ohranjanja gibalnih sposobnosti uporabnika, storitve v podporo osebam s težavami v duševnem zdravju in svojcem teh oseb, storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja in tako dalje, piše v obrazložitvi zakona.

Ker zakon povečuje javno financiranje storitev dolgotrajne oskrbe, dosedanja raven javnih izdatkov ne bi zadoščala. Zakon je predvidevala, da bo najpozneje 30. junija 2025 uveljavljen nov zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Do takrat bi dodatne stroške kril državni proračun.

Novela zakona zamika izvajanje zakona


Poslanci so pred parlamentarnimi počitnicami na izredni seji obravnavali predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Vlada je predlagala preložitev začetka izvajanja veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi na april 2024, v vmesnem času pa namerava pripraviti nujne spremembe tega zakona in podzakonskih aktov.

V vladi so se pri tem sklicevali na pomanjkljivosti trenutne vsebine zakona, ki po njihovi oceni ne omogoča izvajanja v praksi. Zato je po njihovem mnenju nujno in neodložljivo, da se datum izvajanja zakona, ki zadeva velik del populacije in ima velike finančne učinke, prestavi. Ključni cilj predloga novele je bila tako po navedbah predlagateljev odlog začetka uporabe zakona v poglavitnem delu, kar bo omogočilo ponovno preučitev določb, ki jih je uvedel.

Ta novela z zamikom izvajanja je predmet predloga referenduma s strani opozicijske SDS. Ministrstvo je v svoji izjavi za javnost zapisalo, da poleg odloga izvajanja novela prinaša tudi 16 milijonov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov letno pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. Vendar je jasno, da je to pokrival že obstoječi zakon prejšnje vlade, ki je predvideval pokrivanje stroškov iz proračuna.

Cigler Kralj odgovoril Mescu


Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je povedal tudi, da si številk o rasti oskrbnin ni izmislil sam, saj je to zaznamek iz primopredajnega zapisnika, ko je prevzemal ministrstvo iz rok prejšnjega ministra Janeza Cigler Kralja. Ta je po Meščevih besedah zelo jasno povedal, da gredo brez tega denarja oskrbnine navzgor za 22 odstotkov.


Na Meščeve navedbe se je bivši minister Cigler Kralj nato odzval na Twitterju. Meščeve besede je bivši minister označil za zavajanje. Cigler Kralj je povedal, da Luka Mesec zamuja z ukrepi, in se tega tudi zaveda. Na primopredaji je bila obravnavana tudi zagotovitev sredstev v interventnem zakonu za zdravstvo, a ga sedanji minister pri tem ni poslušal. Cigler Kralj je še poudaril, da so sredstva do 31. 12. letos zagotovili pri prejšnji vladi, od tega datuma dalje pa je žogica na strani aktualne vlade.


https://twitter.com/jciglerkralj/status/1555552500203360256

Prejšnji minister Cigler Kralj je v eni izmed razprav sedaj kot poslanec na temo zakona o dolgotrajni oskrbi dejal naslendnje: "Prejšnja vlada je z medresorskim sodelovanjem dveh ministrstev za zdravje, kot nosilca, in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila osnutek zakona. Če se prav spomnim je bil sprejet nekje v verziji številka okoli 117, 118. Bil je kompromis, to smo vedeli že takrat in to smo tudi javno komunicirali zaradi več razlogov.

Prvič, sodelovanje dveh ministrstev je pomenilo stalno težavno zahtevno tehtanje v dveh vidikih, med vidikih zdravstva in pa socialne oskrbe na področjih, ki jih včasih ni mogoče primerjati. To veste vsi, ki ste takrat sodelovali tudi pri pripravi tega zakona.

Drugič, kompromis je bil tudi zato, ker smo vedeli, da čisto natančno čisto vsega ne bomo mogli določiti, ampak hkrati smo se zavezali, da bomo vsebino in izvedbo do potankosti določali in dogovorili v pravilnikih. Zelo smo se trudili s strokovno javnostjo, z ekipami ministrstev in še pred koncem mandata sprejeli vseh devet pravilnikov za izvedo tega zakona.

Sliši se in to je moja tretja poanta, da naj bi bili viri financiranja nedefinirani ne drži. Vedeli smo, da je naš fokus, glavni fokus na vsebini zakona, hkrati pa smo pripravili vso časovnico kako se bo najprej takoj ob uveljavitvi v prehodnem obdobju in do uvedbe solidarnega prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo financirala dolgotrajno oskrba oziroma storitve dolgotrajne oskrbe."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike