Mihail Gorbačov do Putina vse bolj kritičen, a Krim bi Rusiji priključil tudi sam

85-letni nekdanji voditelj Sovjetske zveze (1985-1991) in Nobelov nagrajenec Mihail Gorbačov je v intervjuju za The Sunday Times izrazil svoje poglede na stanje v politiki sočasne Rusije.

Kljub obžalovanju vse večje avtokracije in ostrejših odnosov z Vladimirjem Putinom, bi osrednji kamen spotike v zadnjih dveh letih v odnosih med Rusijo in Zahodom - priključitev Krima Rusiji - storil tudi sam.

Ukrajina mu je v ogorčenju posledično za pet let prepovedala vstop na ukrajinsko ozemlje. 

Putinovo politiko deloma podpira, čeprav se njun odnos zaostruje

Nastop Vladimirja Putina na oblast pred 16 leti je začel krhati sveže zgrajene odnose med Zahodom in Rusijo. S priključitvijo Krima Rusiji se je odnos približal tistemu iz kubanske krize iz leta 1962.

Kljub temu je mnenje Gorbačova, glasnika graditve odnosov med Zahodom in zadnjimi vzdihljaji Sovjetske zveze, do Putina večplastno. Še več let po tistem, ko je Putin nastopil na oblast, ga je kljub vedno večji avtokratičnosti Putinovega režima, v osuplost liberalcev, podpiral.

Njegov pogled se je zaostroval šele v zadnjih letih. Putina obsoja, da je na oblasti že predolgo časa, da so se demokratične reforme pod njegovo vlado začele omejevati, da duši medije, ter da je njegovo predsednikovanje polno tatov in skorumpiranih uradnikov.

Krima ne bi priključil Rusiji v primeru, če bi še obstajala Sovjetska zveza

Toda ko pride do zasedbe Krima, Gorbačov trdi, da bi na Putinovem mestu storil enako. "Vedno sem za svobodno voljo ljudstva, in večina tistih, ki živi na Krimu, bi se želeli združiti z Rusijo," Gorbačov komentira. "Edini razlog, zaradi katerega tega ne bi naredil, bi bil ta, da bi ob moji vladi Sovjetska zveza še vedno obstajala in bi bil Krim bil še njen."

Za aktualno stanje odnosov obtožuje triumfalizem ZDA

"Med ZDA in Rusijo sta se zdaj izgubila dialog in zaupanje," današnje stanje odnosa komentira Gorbačov. Meni, da se je aktualni odnos med Rusijo in ZDA porušil predvsem zaradi ameriškega triumfalizma ob koncu hladne vojne, ki si ni prizadeval za demokratizacijo Rusije, temveč k zmanjšanju njenega ozemlja.

Gorbačov kljub vsemu še vedno vidi v Rusiji demokratično prihodnost, s svobodnimi mediji in volitvami.