Miha Kordiš in NJEGOVA njiva: kmetovanje po socialistično

Kandidat za predsednika države Miha Kordiš, ki kandidira kot kandidat Levice, se je na soočenju prejšnji četrtek znašel v zadregi. Voditeljica Erika Žnidaršič je na plan privlekla njegovo stransko dejavnost, s katero se ukvarja izven delovnega časa. Gre za zavod NDP TOZD, ki se ukvarja s pridelovanjem hrane na njivi, ki jo je Kordiš kupil sam, kot je povedal, s prihranki svoje nove poslanske plače. Delo na njej poteka prostovoljno, prostovoljci pa so na njej v letu dni pridelali 800 ur. Kordiš, ki je tudi edini upravljavec, temu tedensko prispeva skromne 4 ure.

Kar se je voditeljici, po soočenju pa tudi mnogim gledalcem, zdelo sporno, je akt o ustanovitvi zavoda, ki v prvi točki zagotavlja domača delovna mesta, v drugi pa pošteno plačilo in socialno varnost. Obljublja tudi, da bo zavod v prvem letu zaposlil najmanj enega delavca, v drugem pa najmanj dva. Sedaj bi tako morali imeti tri zaposlene.

Miha Kordiš je zamahnil z roko in odvrnil, da je bila to zgolj formalna zahteva za pridobitev statusa socialnega podjetja in s tem priznal izigravanje zakona. Dodal je, da gre za kolektivni vrtiček, ki ga skupaj z drugimi upravljajo skupno, od tega pa naj ne bi imeli profita.

A za odprtje "socialnega podjetja" je dobil davkoplačevalska sredstva. Obenem pa, kot je dejal na soočenju, pridelano zelenjavo prodajajo "po prijateljskih in sosedskih linijah". Mnogi sumijo, da gre pri tem za delo na črno.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1580654900408553473

Prvo vprašanje, ki se pri tem pojavi pri gledalcu soočenja, je, zakaj Kordiš s soobdelovalci, ki jim ob njihovem velikem številu njive še ni podal v upravljanje ali lastništvo, njivo za tovrstno dejavnost potrebujejo. Njiva, pa tudi sedež zavoda, se nahaja v Ljubljani, kjer vrtičkov ni mogoče spregledati v mnogih predelih mesta. Vrtičkarje najdemo med Ljubljančani iz vseh socialnih okolij. Gre za razširjeno dejavnost. Čemu vrtički Kordiševemu kolektivu niso dovolj?

Drugo vprašanje je, zakaj je za to dokaj osnovno dejavnost potreben zavod oz. celo socialno podjetje. Mar zavzeti levičar ne bi mogel svoje njive ljudem brez profita dati v uporabo na prijateljski ravni, brez pravne osebe? Kot lastnik njive in ustanovitelj podjetja prakticira dejavnost po službi oz., kot ga kritično imenuje sam, dvoživkarstvo. Kordiš je kot poslanec in predsedniški kandidat velik, predvsem pa zelo glasen nasprotnik dodatnega zasebnega dela, zlasti ko gre za zdravniške zaposlitve v javnem zdravstvu, z dodatno dejavnostjo pri zasebnikih. Je torej dvoživkarstvo dovoljeno, ko gre za Kordiševo dejavnost?

Kaj je socialno podjetje?

Status socialnega podjetja (so. p.) v Sloveniji poznamo od leta 2015. Po zakonu so njegovi cilji krepiti družbeno solidarnost in kohezijo, spodbujati sodelovanje in prostovoljstvo, krepiti inovativno sposobnost družbe za reševanje problemov, zagotavljati dodatno ponudbo proizvodov in storitev v javnem interesu, razvijati nove možnosti zaposlovanja, zagotavljati dodatna delovna mesta in socialno ter poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

Po zakonu iz časa ustanovitve zavoda je bila zahteva, da se v dveh letih zaposli vsaj tri zaposlene, kar po lastnih besedah ni bil nikoli Kordišev namen, je pa takšno dikcijo potreboval, da je lahko ustanovil socialno podjetje. Mimogrede, Kordiš je na petkovem soočenju na POP TV ob zdaj že večkrat postavljenem vprašanju voditeljico Majo Sodja "razorožil" z: "Ne drži!" Drugače rečeno, zanikal je, kar vsak, ki bere slovensko, lahko prebere na spletu. Kandidat tudi ni povedal, kaj pa drži. Če je s tem prepričal vsaj kakega volivca, bomo videli pri končnem rezultatu.

Dejavnosti tovrstnega podjetja so zakonsko predpisane. Kordiševa dejavnost vsaj v osnovi ustreza temu kriteriju, in sicer pod točko "ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali." Kot povzema portal mladipodjetnik.si, pa je kot glavni namen socialnega podjetja opredeljen "zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje".

Na podlagi obljube o zaposlitvi prejel davkoplačevalski denar

Kot omenjeno, to za Kordiša predstavlja težavo. Po letih delovanja zaposlen še ni nihče. Gre torej za formalnost, ki jo je potrebno zapisati, da je želen status zavoda pridobljen. Kakšne pa so zakonske koristi te pridobitve? Ena glavnih prednosti so posebne olajšave in spodbude za izvajanje ene od predpisanih dejavnosti, pa tudi zaposlovanje določenega tipa delavcev.

V obliki spodbud je od Ministrstva za kmetijstvo kljub kršenju zakonodaje prejel več kot 8000 €, kot je vidno na Erarju. Po objavi tega podatka na Twitterju se je vsul val kritik in pozivov k vrnitvi sredstev. Zaenkrat je odgovor bolj kot ne sprenevedanje in molk.

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1581298208441274370

Kdo so delavci?

Za kakšen tip delavcev gre pri Kordiševem zavodu, ni znano. Dejstvo je, da so prostovoljci, torej nezaposleni. Kršitev obveznega dela akta je torej nedvomno kršena in, kot je Kordiš dokaj neposredno priznal, tudi zavestno.

Iz tega je možno sklepati, da prostovoljci s tem nimajo težav in med njimi bodisi ni takih, ki bi potrebovali zaposlitev, ali pa je tudi taki ne dobijo. Prostovoljci morda tudi ne ustrezajo kriterijem za zaposlitev v socialnem podjetju, tj. niso tako ali drugače socialno ogroženi. To ni znano. Znano pa je Twitter pričevanje sestre enega od delavcev na njivi, ki je povedala, da je vsaj v primeru njenega brata šlo za izkoriščanje.

 

Znane so tudi cene za zemljo za vrtičkarsko dejavnost – vrtičke. Možen je sicer le zakup, vendar pa v Ljubljani vrtičkar odšteje 1 € na m² letno, v kolikor ta zajema tudi lopo, ter 0,70 € v primeru, da lope ni. Urejena je tudi vsa infrastruktura in celo brezplačen uvajalni tečaj o vrtnarjenju.

Vrtičkarska zemljišča torej niso finančno nedostopna za veliko večino. Na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) je dejavnost med drugim celo opredeljena kot "dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta". Neugodna je zgolj čakalna vrsta, saj mora prosilec počakati v vrsti, da se vrtiček sprosti, preden lahko podpiše zakupno pogodbo.

Še enkrat se torej zastavi vprašanje, zakaj Kordiševa socialna druščina potrebuje socialno njivo.

Še bolj kot to pa, kako "po prijateljskih linijah" prodaja zelenjavo in ali je ta posel čist.

https://twitter.com/strankalevica/status/1581197148724822018

Kaj sledi?

Kot je večkrat razlagal že pred soočenjem, si želi okoli dejavnosti na njivi ustanoviti zadrugo. Zato je nekoliko nenavadno, da je po šestih letih od ustanovitve 100-% lastnik, saj zadruge že po definiciji temeljijo na skupnem lastništvu. Pri TOZDU so menda že organizirani demokratično, torej podobno zadrugi, a vendarle je potrebno opozoriti, da je to možno, ker 100-% lastnik to dopušča. Kordiš ima še vedno možnost sam odločiti, kaj se z zavodom zgodi. Kdo ve, v kakšno smer bi šel, če izpade iz parlamenta?



Slednjemu je bliže, kot se zdi na prvi pogled. Ob razkritjih se pričakovano pojavljajo vprašanja o primernosti osebe, ki se požvižga na zakon, za predsedniško funkcijo. Vrsti se nemalo pozivov k odstopu od predsedniške tekme, kot tudi s poslanskega mesta. Kazenski zakonik v členu Oškodovanje javnih sredstev pravi, da se uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri razpolaganju z njimi zavestno krši predpis, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo. Se bo Kordišu zgodilo karkoli?

Za začetek bi bil v javnem interesu vsaj obisk inšpekcije. Ta naj bi zavod večkrat že obiskala, kar postavlja pod vprašaj njeno učinkovitost, morda celo nepristranskost. Slednje je še večja skrb za vnaprej, saj je vodja Kordiševe stranke in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec nedolgo tega za v. d. glavnega delovnega inšpektorja postavil ideološko pobratenega Luko Lukića, ki je, tako kot Kordiš, vsaj v besedah velik zagovornik pravic delavcev.

https://twitter.com/Giant_Viktor/status/1582387641755975680